Evropska država reže marže na goriva, Svoboda zahteva isto v Sloveniji
Slovaška bo omejila marže na goriva, podobno potezo pa v Sloveniji zahteva Svoboda, ki želi trgovcem za pol leta občutno znižati dovoljene marže.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Visoke cene goriv silijo evropske države v nove ukrepe za ublažitev. Slovaška bo tako s 1. oktobrom omejila najvišjo dovoljeno maržo pri prodaji goriva na deset centov za liter, hkrati pa bo za polovico znižala cene vozovnic za vlak v drugem razredu.
Slovaški premier Robert Fico je ob napovedi ukrepov zahteval tudi sklic vrha Evropske unije o hitro naraščajočih cenah goriv. Evropski komisiji je očital, da članic ob naftni krizi ne podpira dovolj in da več pozornosti namenja vojni v Ukrajini kot posledicam visokih cen energije za prebivalce EU.
Cene goriv so se po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in motnjah na dobavnih poteh močno zvišale. Liter 95-oktanskega bencina na Slovaškem stane okoli 1,80 evra, dizelskega goriva pa približno 1,90 evra.
Tudi druge evropske države iščejo načine za omejevanje posledic draginje. Nekatere posegajo v trošarine, druge omejujejo marže ali uvajajo ciljno pomoč gospodinjstvom in podjetjem.
Svoboda zahteva sklic izredne seje za znižanje marž
V Sloveniji se razprava vrti predvsem okoli vprašanja, ali bi morala država bolj poseči v marže naftnih trgovcev. Poslanska skupina Svobode zahteva sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali njihov predlog zakona za začasno znižanje marž.
"Ni prav, da vsi plačujemo več zato, da lahko trgovci več zaslužijo. Cena pogonskih goriv neposredno vpliva na stroške prevoza, proizvodnje, distribucije in posledično na cene blaga in storitev. To slabi tudi konkurenčnost gospodarstva. Zato moramo po našem trdnem prepričanju ukrepati čim prej in na izredni seji DZ naš predlog zakona tudi podpreti," so sklenili.
Po predlogu Svobode bi najvišjo dovoljeno maržo za dizel za šest mesecev določili pri 0,0591 evra na liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra in za kurilno olje pri šestih centih. Trenutno je najvišja dovoljena bruto marža pri reguliranih gorivih 11,5 centa na liter.
V Svobodi menijo, da breme podražitev ne bi smelo pasti predvsem na potrošnike, saj dražje gorivo povečuje tudi stroške prevoza, proizvodnje in distribucije ter se posledično preliva v cene drugih izdelkov in storitev.
Slovenska vlada znižanja marž za zdaj ne omenja, sredi junija je najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter. Spremenili so sicer način izračunavanja reguliranih cen goriv in znižala trošarino za kurilno olje.
Ob nadaljnji draginji preučuje tudi možnost energetskih bonov. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar je v Odmevih potrdil, da je to ena od možnosti, pri čemer naj bi bila pomoč predvsem ciljno usmerjena k energetsko revnim gospodinjstvom in posebej izpostavljenim podjetjem. Odločitev o uvedbi bonov še ni sprejeta, prav tako še niso določeni njihova višina in upravičenci.
Povsem drugačen pristop zagovarja Petrol. Največji slovenski trgovec z naftnimi derivati se zavzema za tržno oblikovanje cen, kot je pred dnevi ocenil, da sedanji sistem ob velikih nihanjih na svetovnih trgih ne sledi dovolj hitro dejanskim nabavnim razmeram.
V Petrolu ob tem poudarjajo, da bruto marža ni enaka dobičku, saj iz nje pokrivajo tudi stroške logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja in varnosti. Po njihovem bi se morale maloprodajne cene hitreje prilagajati spremembam nabavnih cen, tako navzgor kot navzdol.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
