MPA/Sašo Švigelj

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V več občinah v okolici Ljubljane smo preverili, kako se soočajo z vsakodnevnimi migracijami, prometnimi zastoji in naraščajočimi potrebami po javni infrastrukturi. Župan Cerknice Marko Rupar opozarja, da se je čas vožnje do Ljubljane v zadnjih letih občutno podaljšal. Občani največ časa izgubijo na avtocesti, zlasti poleti, ob zaporah in nesrečah. »Če smo še pred desetimi leti iz Cerknice do prestolnice potrebovali 45 minut, je danes ta pot občutno daljša; tako ocenjujem, da občani izgubijo tri ure na dan samo za vožnjo na delovno mesto,« pravi.

Rešitev vidi predvsem v hitrejšem železniškem prometu. »Čas bi bil, da se Slovenske železnice čim prej odlepijo od Avstro-Ogrske, saj je povprečna hitrost naših vlakov še vedno 55 kilometrov na uro. Prevoz po železnici bi moral biti bistveno hitrejši od cestnega prevoza,« poudarja.

Tudi v Grosupljem so prometne obremenitve velike. Po besedah župana Petra Verliča lahko občani zaradi prometnih konic izgubijo do 60 dodatnih minut na dan, ob nesrečah pa še več. Največje ozko grlo ostaja dolenjska avtocesta, predvsem od Šmarja - Sapa proti Malencam in na ljubljanskem obroču. Prometne obremenitve se povečujejo hitreje od zmogljivosti infrastrukture.

Cerknica na ključne projekte čaka že dvajset let

Rupar meni, da država prometnih težav na območju Cerknice ne rešuje dovolj hitro. »Imamo tri regionalne ceste, ki so slabo vzdrževane, poleg tega pa imamo tri regijsko pomembne projekte – obvoznico Cerknica, obvoznico Rakek in izvennivojsko križanje ceste in železnice na Rakeku, ki kljub številnim variantam še vedno čakajo na realizacijo,« opozarja.

O projektih se po njegovih besedah pogovarjajo že dve desetletji, vendar še niso uvrščeni v načrt razvojnih programov ministrstva za infrastrukturo. V Grosupljem so prenovili železniško postajo in odpravili eno pomembnejših ozkih grl železniške infrastrukture, pripravljajo pa se tudi nadaljnje nadgradnje proge proti Ljubljani. »To je treba priznati. A žal je to premalo. Menimo, da imamo še veliko prostora za izboljšave,« pravi Verlič.

Težava ostajajo vozni redi, ki niso dovolj prilagojeni dnevnim migrantom. Občina je z evropskimi sredstvi zgradila parkirno hišo z 222 mesti, od tega jih je 161 namenjenih sistemu P+R (parkiraj in se pelji), uredila pa je tudi kolesarnico. Za večjo uporabo javnega prevoza so potrebne predvsem pogostejše in zanesljivejše povezave.

Robert Balen

Dvotirna železnica in širša avtocesta

Verlič kot ključni rešitvi izpostavlja nadgradnjo železnice in povečanje zmogljivosti cestnega omrežja. »Če bi morali katerega od strateških projektov izpostaviti, bi bila to nedvomno nadgradnja železniške proge Ivančna Gorica–Grosuplje–Ljubljana v dvotirno in elektrificirano progo ter razširitev avtoceste v šestpasovnico,« pojasnjuje.

Želi si predvsem večje pogostosti vlakov, približno na 15 minut v jutranji in popoldanski konici, zanesljivega voznega reda, dobre povezave z mestnim prometom v Ljubljani ter cenovno privlačne enotne vozovnice.

Rupar se strinja, da bi morala železnica postati hitra in kakovostna alternativa avtomobilu. »Ko bo dovolj kakovostna in hitra alternativa, sem prepričan, da bo to izboljšalo problematiko zastojev na slovenskih cestah. Avtobusni prevozi naj bi bili rezervna rešitev,« poudarja.

Iz Grosupljega se v Ljubljano vozi približno 40 odstotkov delovno aktivnih

Rupar ocenjuje, da se približno tretjina zaposlenih prebivalcev Cerknice vozi na delo zunaj občine. Podatek zajema vse, ki delajo drugje, ne le tistih, ki se vozijo v Ljubljano.

Grosuplje je s prestolnico še tesneje povezano. Po Verličevih navedbah je med prvimi tremi slovenskimi občinami po številu prihodov na delo v Ljubljano. »Govorimo o približno štirih tisoč ljudeh oziroma okvirno o štirih od desetih delovno aktivnih prebivalcev občine,« pravi.

Sašo Švigelj

Leta 2025 je imelo Grosuplje približno 10.500 delovno aktivnih prebivalcev. Številke kažejo, kako močno je občina povezana z Ljubljano in kako pomembne so ustrezne prometne povezave.

Rast prebivalstva povečuje potrebe po infrastrukturi

Več prebivalcev pomeni več potreb po vrtcih, šolah, zdravstvenih storitvah, cestah, vodovodu, kanalizaciji in športnih površinah, ne glede na to, kje so zaposleni.

Rupar opozarja, da bližina Ljubljane in kakovost bivanja spodbujata priseljevanje, s tem pa naraščajo potrebe po javnih storitvah. Cerknica si želi predvsem novih gospodarskih naložb in širjenja industrijske cone v Podskrajniku, kar bi omogočilo več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter zmanjšalo dnevne migracije.

V Grosupljem rast prebivalstva razumejo kot znak privlačnosti občine. »Rast prebivalstva je za nas dobra novica. Pomeni, da imamo kot skupnost in kot narod prihodnost – to nas veseli. Predvsem pa pomeni tudi to, da ljudje Grosuplje prepoznavajo kot kraj, kjer želijo živeti, si ustvariti družino in vzgajati svoje otroke,« poudarja Verlič.

Ob tem se zaveda, da mora infrastruktura slediti rasti. V osnovnih šolah je več kot 2300 učencev, zato občina povečuje njihove zmogljivosti. V tem mandatu so odprli prizidek Osnovne šole Brinje, vlagajo pa tudi v vrtce, ceste, kanalizacijo, vodovod, zdravstveno infrastrukturo in športne objekte.

Med novejšimi pridobitvami Verlič izpostavlja nogometni stadion in novo pump stezo. Trenutno prenavljajo tudi igrišče pri Osnovni šoli Louisa Adamiča. »Naša naloga je, da razvoj vodimo z jasno vizijo in poskrbimo, da infrastruktura raste skupaj s številom prebivalcev,« pravi.

V Cerknici po Ruparjevih navedbah večjih težav z zmogljivostmi javne infrastrukture nimajo. Želijo si predvsem novih investitorjev, ki bi prispevali h gospodarskemu razvoju občine.

Bi morala Ljubljana pomagati okoliškim občinam?

Vprašanje je tudi, ali bi morala država oziroma Mestna občina Ljubljana finančno drugače sodelovati z občinami, iz katerih se veliko ljudi vozi na delo v prestolnico.

Rupar meni, da na neposredno finančno pomoč Ljubljane ne morejo računati. Predlaga pa spremembo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. »Nadomestilo v mestnih občinah bi moralo biti bistveno višje kot na podeželju, kar bi investitorje, podjetja motiviralo, da se selijo v podeželske občine z ustrezno infrastrukturo (železnica, avtocesta),« pojasnjuje.

SDS.SI

Verlič zagovarja predvsem močnejši regionalni pristop države in bolj usklajeno reševanje težav, ki presegajo meje posameznih občin. »Predvsem potrebujemo močnejši regionalni pristop države. Upamo, da bomo v prihodnje naredili tudi korak naprej pri vzpostavitvi pokrajin oziroma regij, saj bi te lahko rešile številne težave, s katerimi se danes srečujemo prav zaradi razdrobljenosti pristojnosti,« pravi.

Poudarja tudi pomen financiranja občin in evropskih sredstev, saj morajo hitro rastoče skupnosti v infrastrukturo vlagati sproti. Grosuplje je v dobrem desetletju zraslo s približno 20.000 na več kot 22.000 prebivalcev, potrebe po novih zmogljivostih pa še naraščajo.

Cerknica si želi investitorjev, Grosuplje premišljenega razvoja

Obe občini se želita razvijati, vendar se njuni poudarki razlikujejo. Cerknica si ob boljših prometnih povezavah obeta predvsem nove investitorje in več delovnih mest v domačem okolju. Grosuplje želi rast uskladiti z razvojem prometne in javne infrastrukture.

Za Verliča ostaja prednostna naloga boljša železniška povezava z Ljubljano, dolgoročno pa tudi rešitev zmogljivosti dolenjske avtoceste in ljubljanskega obroča. Občina bo nadaljevala vlaganja v šole, vrtce, zdravstveno, komunalno in drugo infrastrukturo.

»Rast ima pravi pomen le, če ji sledi tudi kakovost življenja,« poudarja Verlič. Njegov cilj je, da bo Grosuplje tudi čez deset ali dvajset let občina, v kateri se dobro živi.