Ta pogosta navada pri starejših je lahko zgodnji opozorilni znak demence
Pogosto zaspite čez dan, čeprav tega ne načrtujete? Nova raziskava razkriva povezavo med dnevnim dremanjem in tveganjem za demenco pri starejših.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kratek popoldanski počitek je za številne ljudi prijeten del dneva. Toda kaj pomeni, če nas spanec čez dan premaga skoraj vsak dan, pogosto celo nenamerno? Nova raziskava opozarja, da so lahko določene navade dnevnega dremanja pri starejših povezane z večjim tveganjem za razvoj demence. To pa še ne pomeni, da dremanje povzroča bolezen.
Pogosto dremanje povezano z večjim tveganjem
Raziskovalci ameriške univerze Johns Hopkins so preučevali podatke 995 ljudi, starejših od 65 let, ki ob začetku spremljanja niso imeli demence. Njihovo zdravstveno stanje in navade so spremljali v obdobju desetih let. Ugotovili so, da je bilo pri posameznikih, ki so dremali vsak dan ali večino dni v tednu, tveganje za razvoj demence za 48 odstotkov večje kot pri tistih, ki so čez dan spali redko ali nikoli.
Povezava je ostala prisotna tudi po upoštevanju starosti, splošnega zdravstvenega stanja in nekaterih značilnosti nočnega spanja. Pomembno pa je poudariti, da gre za relativno povečanje tveganja, ne za podatek, da bo skoraj polovica ljudi, ki dremajo, razvila demenco.
Posebej zanimivo je nenamerno dremanje
Raziskovalci niso spremljali le pogostosti počitka, temveč tudi, ali so se ljudje za dremanje odločili namenoma ali jih je spanec premagal nepričakovano. Pri tistih, ki so pogosto zaspali nenamerno, so ugotovili 39 odstotkov večje relativno tveganje za demenco.
Zanimivo je, da je bilo tudi dremanje, krajše od 30 minut, povezano s povečanim tveganjem. Toda raziskovalci opozarjajo, da iz teh rezultatov ne moremo sklepati, da so kratki počitki sami po sebi škodljivi.
Ali je lahko dremanje posledica sprememb v možganih?
Ena pomembnejših ugotovitev raziskave je, da je povezava med dremanjem in demenco lahko dvosmerna. Pogostejša dnevna zaspanost bi lahko bila povezana s spremembami v predelih možganov, ki uravnavajo budnost in spanje. Takšne spremembe se lahko pojavijo že pred očitnimi težavami s spominom.
Z drugimi besedami, povečana potreba po spanju bi lahko bila pri nekaterih ljudeh zgodnji spremljevalni znak bolezni, ne pa njen vzrok.
Da bi zmanjšali možnost, da rezultati odražajo že razvijajočo se demenco, so raziskovalci dodatno analizirali podatke brez primerov, odkritih v prvih petih letih spremljanja. Povezava s pogostim in nenamernim dremanjem je ostala podobna.
Kdaj je dnevna zaspanost razlog za pozornost?
Občasno dremanje po napornem dnevu običajno ni razlog za skrb. Prav tako potreba po kratkem počitku sama po sebi ne pomeni, da ima človek demenco ali da jo bo razvil.
Bolj smiselno je biti pozoren na spremembe. Če starejši človek, ki prej čez dan ni spal, nenadoma začne pogosto dremati, zaspi med običajnimi dejavnostmi ali je kljub dovolj dolgemu nočnemu spanju ves čas utrujen, je priporočljiv pogovor z zdravnikom. Vzrokov za čezmerno zaspanost je namreč veliko. Med njimi so lahko slaba kakovost nočnega spanja, spalna apneja, neželeni učinki zdravil in različna zdravstvena stanja.
Kaj raziskava pomeni za vsakodnevno življenje?
Avtorji poudarjajo, da je bila raziskava opazovalna, zato ne dokazuje vzročne povezave. Podatki o dremanju so temeljili na odgovorih sodelujočih, demenco pa so ugotavljali z raziskovalnim postopkom in ne z neposredno klinično diagnozo vsakega posameznika.
Rezultati zato niso razlog, da bi starejši ljudje opustili vsak popoldanski počitek. So pa opozorilo, da je lahko sprememba spalnih navad pomemben podatek o zdravju, zlasti kadar se pojavi skupaj s pozabljivostjo, zmedenostjo ali spremembami v vsakodnevnem delovanju.
Namesto strahu pred dremanjem je pomembneje spremljati kakovost spanja, nenavadno dnevno zaspanost in morebitne druge spremembe ter po potrebi poiskati strokovni nasvet.
