S.R.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po več sodnih odločitvah so zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila proti nekdanjim ministrom zaradi očitanega nasprotja interesov pri odločanju o izplačilu nadomestila za neizkoriščen dopust ob koncu mandata vlade maja 2022.

Pravnomočno sta zaključena postopka proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu in nekdanjemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili odločitev KPK, da sta se z odločanjem o lastnih vlogah znašla v okoliščinah nasprotja interesov in s tem kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Drugačen razplet sta doživela postopka proti nekdanjemu pravosodnemu ministru Marjanu Dikaučiču in nekdanjemu okoljskemu ministru Andreju Vizjaku. Zaradi odločitev prvostopenjskih sodišč sta postopka ob identičnih okoliščinah zastarala. V KPK ob tem opozarjajo na vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Konec leta in prihodnje leto

To se bo podražilo najprej: Račun za vojno prihaja na trgovske police

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom. Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali, pet nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Prvi je bil zaključen postopek proti Andreju Širclju, v katerem sta tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani potrdili odločitev komisije o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Pri Hojsu in Počivalšku sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju presodili, da se nista izločila iz odločanja o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK. Odločitvi sta nato potrdili tudi višji sodišči. Obema je KPK izrekla globo v višini 400 evrov.

SURS razkriva

Za te stvari Slovenci letos plačujemo največ

Sodišči sta poudarili, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in dolžnosti ter določb zakona, katerega namen je krepitev integritete, preglednosti in preprečevanje korupcije ter nasprotja interesov.

Pri Dikaučiču in Vizjaku pa je bil razplet drugačen. Ljubljansko okrajno sodišče je marca 2026 ugodilo njunima zahtevama za sodno varstvo, ker v izreku odločb ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči Komisiji za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI).

KPK se je na odločitvi pritožila. V primeru Vizjaka je Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodilo in maja 2026 zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je kasneje zaradi poteka splošnega štiriletnega zastaralnega roka tudi ta postopek zastaral.

Redek incident

Nekdo se je podelal v bazen. Kaj pa zdaj?

Na KPK opozarjajo, da so zaradi različnih sodnih odločitev pri enakih okoliščinah nastale različne posledice za obravnavane osebe.

»Takšno sporočilo je izjemno zaskrbljujoče. V interesu javnosti je, da se sodni postopki končajo v razumnem času in da dobijo ustrezen epilog,« so poudarili na komisiji.

Po njihovem mnenju bi bilo za krepitev pravne države treba bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov KPK na sodiščih, kar so že predlagali, bodisi razmisliti o podaljšanju zastaralnih rokov pri prekrških.