Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prvi predlog je o referendumu za znižanje stopnje davka na dodano vrednost za osnovna živila in energente. »Menimo, da mora država pri osnovnih življenjskih stroških državljane obremenjevati manj, ne več,« je dejala Elena Zavadlav Ušaj iz Demokratov in dodala, da je znižanje DDV eden od konkretnih ukrepov, s katerim lahko država neposredno zmanjša davčno obremenitev.

»Želimo jasno odločitev ljudi o tem, ali naj država osnovna živila in energente obdavčuje manj. Naše izhodišče je preprosto: manj davka na osnovne življenjske potrebščine pomeni manjšo obremenitev za gospodinjstva in več denarja ostane za druge potrebe. Država pa mora poskrbeti za spremljanje cen,« je povedala vodja poslanske skupine Demokratov.

Robert Balen / MPA

»Pri hrani z nižjim DDV po naših izračunih pričakujemo pocenitev za štiri odstotke, kar bi za gospodinjstvo pomenilo približno 100 evrov prihrankov na leto,« je dejal Janez Žakelj, vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus. Nižji DDV na hrano sicer vsebuje interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bo predmet zakonodajnega referenduma.

»Tukaj je Slovenija«

Drugi predlagani referendum bi imel vprašanje »Ali ste za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih?«. Kot je povedal Žakelj, se zaradi okrepljenega priseljevanja že soočamo z zakrivanjem obraza, zato je ključno, da jasno določimo meje, kaj je sprejemljivo in kaj ni.

»Tukaj je Slovenija in naš način življenja, naši običaji, naša tradicija. Od vseh, ki pridejo k nam, je prav pričakovati, da se prilagodijo našemu načinu življenja, kulturi, da spoštujejo naše navade.« Po njegovih besedah smo družba, ki žensk ne sili k zakrivanju obraza in k temu, kako se morajo obleči in živeti. Kot je dejal, gre za to, da ohranimo svoj način življenja, kar je ne le pravica, ampak tudi dolžnost.

Zavadlav Ušaj je dejala, da mora biti obraz na javnih mestih viden in oseba prepoznavna, zato predlagajo splošno in nevtralno ureditev, ki ne bi bila usmerjena na posamezno vero, oblačenje ali skupino, ampak izključno v preprečevanje zakrivanja obraza, kadar je zaradi tega identifikacija onemogočena ali bistveno otežena. »Zakon mora določiti razumne izjeme.«

Poslanec SDS Zvonko Černač je povedal, da Slovenija zgolj sledi državam EU, ki so to že uvedle. »Gre za to, ali podpiramo slovenstvo, ali želimo, da slovenski narod obstane. Ta država mora skrbeti za ohranitev slovenske kulture in slovenskih običajev.«

Robert Balen

Borut Sajovic novo potezo koalicije označuje za veliko burko

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je na današnji novinarski konferenci opozicije v luči tem novih predlaganih posvetovalnih referendumov komentiral, da so ti "postali ena velika burka". "Ve se, kdo in zakaj jo izvaja," je ocenil. V največji opozicijski stranki tako današnjo potezo koalicije pripisujejo poskusu razdvajanja ljudi s po njihovi oceni nesmiselnimi vprašanji.

Ob tem pa je Sajovic ocenil, da imajo volivci možnost za spremembe in ohranitev ob osamosvojitvi izborjene demokracije sami, in sicer z udeležbo tako na referendumih že to nedeljo, kot tudi vseh, ki se še obetajo. To je tudi priložnost za nasprotovanje politiki, "ki nas bo en dan vprašala, ali naj jutri sonce sploh še vzide, in drugič, ali je prav, da voda še teče po bregu dol".

Podpredsednik in poslanec SD Luka Goršek pa je posvaril pred poskusi zameglitve primarnega vprašanja, torej o uveljavitvi interventnega zakona. Ocenil je tudi, da je cilj koalicijske taktike izčrpavanje oziroma doseči apatičnost volivcev pri posameznih vprašanjih. A kot je opozoril, ljudi ne gre podcenjevati na tak način. Verjame, da se bodo volivci tako na nedeljskih kot tudi prihajajočih referendumih odločili pravilno. Odgovornost za mobilizacijo pa pri tem ni le na strankah in civilni družbi, pač pa na vseh, ki živijo v državi, je dodal.

Robert Balen

Sokoordinatorica in vodja poslancev Levice Asta Vrečko pa je ocenila, da skuša opozicija med Slovenkami in Slovenci spodbuditi ideološki, kulturni boj. "Ali želite, da se vrnemo v leta nazaj, ko ni bilo možno govoriti svobodno, ko so bile stranke prepovedane, ko so tako tujce kot vse, s katerimi se oblast ne strinja, najbolj kruto preganjali iz države," se je ob tem obrnila na državljane.

Prepoved zakrivanja obraza po mnenju opozicije prinaša napad na manjšine

Še posebej ostri pa so v opoziciji do predlaganega referenduma o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih, pri čemer svarijo pred napadi na posamezne manjšine in določene skupine v državi.

"Še ena manjšina na udaru, ampak teh manjšin bo počasi zmanjkalo. Potem pa je vsem jasno, da smo na vrsti vsi, ki smo kakorkoli trn v peti tej koaliciji. Več kot očitno funkcionirajo po principu, da bodo želeli skoraj že zamenjati narod. Če jih ljudje ne volijo, se bo ta koalicija spravila na njih," je bil kritičen Goršek.

Vrečko pa je spomnila, da je govor o prepovedi nošenja burk začel predsednik NSi Jernej Vrtovec na nedavnem programskem kongresu stranke. "Če imamo s čim probleme v Sloveniji, imamo z zastoji na avtocestah, in jaz predlagam predsedniku Vrtovcu, naj se ukvarja s tem, ne pa z naslavljanjem fiktivnega problema," je očitala prvaku NSi, sicer tudi infrastrukturnemu ministru. Obenem pa je ocenila še, da so napadi na manjšine "značilnost skrajno desnih vlad".

Odprava nepotrebne birokracije

Tretji predlog je za posvetovalni referendum, na katerem bi se »ljudje izrekli o odpravi nepotrebne birokracije, učinkovitejši organizaciji javnega sektorja in dolgoročno vzdržni javni porabi«, kot ga je predstavila Zavadlav Ušaj. Žakelj je poudaril, da državljani upravičeno pričakujemo dobro delujočo javno upravo in da se je doslej premalo govorilo o učinkovitosti javnega sektorja. »Upravičeno je, da davkoplačevalci dobimo vpogled v to, kako številčen je javni sektor in kakšni so njegovi rezultati. Čas je, da začnemo meriti učinkovitost javnih uslužbencev in poskrbimo za enakomerno razporeditev dela med zaposlenimi.«

Černač je ocenil, da bi moralo biti soglasje o tem, da gremo v postopno krčenje birokratskih postopkov in posledično tudi birokratskega aparata, široko. Kot je dejal, je to tudi najpomembnejši izmed predlaganih referendumov, saj govori o »postopnem zmanjševanju nepotrebnih birokratskih postopkov, posledično racionalizaciji javnega sektorja in zapisu določbe v ustavi, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjen bruto domači proizvod«. Spomnil je na to, da bodo za slednje v državnem zboru potrebovali dvotretjinsko večino.

Državljane je pozval, naj se vprašajo, ali so javne storitve danes boljše kot pred 35 leti, ko je bilo zaposlenih v javni upravi bistveno manj. »Takrat je bilo zaposlenih nekaj manj kot 126.000 ljudi, danes je ta številka skoraj 200.000.« Ob tem je dejal, da je referendum, četudi je posvetovalni, pomemben, ker bo dal jasno usmeritev vladi, da ta postopek začne. Končati ga namreč ne bodo mogli čez noč, najbrž tudi ne v enem mandatu.

Profimedia

Janša: »Potrebna je prerazporeditev«

Prav tema javne uprave je zadnje dni najbolj burila duhove. Predsednik vlade Janez Janša je v nedeljo po seji vlade, na kateri je potrjevala proračuna za leti 2027 in 2028, na tiskovni konferenci precej časa namenil tudi zaposlenim v javnem sektorju. Zanikal je navedbe o načrtovanem zmanjšanju števila zaposlenih v prihodnjih dveh letih. »Tega v predlogu proračuna ni. Te napovedi so se napačno interpretirale,« je dejal, tudi zato, ker je težko oceniti, ali je zares potrebno zmanjšanje števila zaposlenih za deset odstotkov in ali je to res mogoče narediti na mehak način. Številke zaposlenih po njegovih zagotovilih ostajajo enake kot v letošnjem rebalansu. »Ni ne zmanjšanja ne povečanja. Potrebna pa je prerazporeditev,« je poudaril takrat.

Hkrati je o tem napovedal tudi referendum, za katerega je zdaj koalicija vložila predlog o izvedbi. »Preden se bo vlada tega lotila, se bomo posvetovali z ljudstvom, tako da bo v prihodnjih mesecih izveden posvetovalni referendum, ali gremo v prestrukturiranje in v zmanjšanje birokracije. Ljudje bodo odločili, ali so za večjo blaginjo ali za to, da zaostajamo in nas je nekje preveč, drugje pa premalo,« je napovedal predsednik vlade, ki naj bi pripravila tudi analize in primerjave.

Robert Balen

Sindikati: To je poskus zamegljevanja referenduma o interventnem zakonu

Sindikalne centrale so danes v DZ vložile zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je podprta s 42.694 overjenimi podpisi volivcev. Le malo zatem so koalicijske poslanske skupine v parlamentarno proceduro vložile predloge za tri nove posvetovalne referendume - o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Referendumi bi potekali skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu.

Po besedah generalne sekretarke Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martine Vuk je to preverjen recept, h kateremu se je koalicija zatekla že v okviru referendumskega odločanja to nedeljo, ko je zakonodajnemu referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi prav tako dodala tri posvetovalne referendume. Sindikati so tako takšno potezo pričakovali, vseeno pa se jim zdi neprimerno, da se z zelo nedodelanimi vprašanji tipa "ali ste za..." zamegljuje osnovno vprašanje, ki je na mizi.

To pa je, ali naj se uveljavi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bo po besedah Vuk bistveno posegal v socialno državo, povzročil posledice v javnih podsistemih, kot sta zdravstveni in pokojninski, in zahteval drastične reze javnih izdatkov.

Nižji DDV z varovalko

Sindikati so se dotaknili tudi konkretnih vprašanj, o katerih želi koalicija vprašati volivce. Glede vprašanja, če so za nižji DDV na nekatera osnovna živila in energente, je Vuk spomnila, da sindikati ves čas absolutno podpirajo ukrepe za nižje cene osnovnih živil in energentov. O nižjem DDV na osnovna živila so se pripravljeni pogovarjati, a tako, da bi določili varovalke, ki bi dejansko omogočale znižanje cen, ne pa da bi nižji DDV na drugi strani omogočil višje dobičke trgovcem. Ta varovalka bi bila omejitev marž na te izdelke. Povedala je, da so že spisali osnutek predloga zakonskih sprememb, ki ima v sebi tudi te varovalke. V zakonodajno proceduro želijo predlog vložiti s podpisi volivcev.

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenija Jakob Počivavšek je medtem opozoril, da je DZ o vprašanju nižjega DDV na osnovna živila in hrano že odločil v okviru interventnega zakona. Po njegovi oceni koalicije in vlade torej ne zanima volja ljudstva, ker se je že odločila o tem, da predlaga znižanje brez ustreznih varovalk.

Glede vprašanja, če se ljudje strinjajo z odpravo nepotrebnih birokratskih postopkov in racionalizacijo javnega sektorja ter z določitvijo dovoljenega deleža javne porabe glede na BDP pa je Vuk povedala, da debirokratizacijo sindikati že ves čas podpirajo. Pričakovali bi, da bo vlada prišla s predlogom, da se bodo o tem socialni partnerji pogajali.