Pretresljivi posnetki iz baterijske reje kokoši; vlada bi jo podaljšala
Aktivisti iz društva AETP so objavili nove posnetke baterijske reje kokoši iz osrednje Slovenije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Posnetki so nastali v hlevu srednje velike reje v osrednji Sloveniji, ki ima kapaciteto za več kot pet tisoč kokoši in vključuje lastno pakirnico jajc. Dnevnik piše, da so posnetki nastali na kmetiji Repar iz Kamnika pod Krimom, kjer v obogatenih kletkah redijo okoli 4200 kokoši.
Predsednik društva za zaščito rejnih živali AETP Samo Curk je za Dnevnik povedal, da so ga najbolj šokirali umazana jajca, oguljene kokoši in neodstranjeni razpadajoči kadavri, presenetilo pa to, da inšpekcija v tej reji ni odkrila večjih nepravilnosti.
Truplo, razbita jajca in umazanija
Kaj o razmerah na posnetku pravijo v AETP: »Sredi hleva, v istem prostoru, kjer kokoši ležejo jajca, stoji nepokrito vedro z nakopičenimi trupli poginulih kokoši. Trupla so v različnih fazah razkroja. V eni od kletk med živimi kokošmi leži posušeno in sploščeno truplo. Ena od kokoši leži delno na njem.
Na tleh hleva so razbita jajca, zasušena jajčna vsebina, jajčne lupine, pomešane s plastmi starega kokošjega gnoja. Trak za odstranjevanje iztrebkov je ponekod zapolnjen s starimi iztrebki. Odtočne rešetke so zamašene, na tleh zastaja tekočina.
Med razbitimi jajci in iztrebki, v neposredni bližini mesta, kjer se zbirajo jajca, leži embalaža strupa za glodavce. Na sami liniji za zbiranje jajc so vidne večje količine jajčne vsebine in lupin. Posamezna jajca ležijo neposredno na umazani zbirni površini.«
Nadzor po prijavi: nepravilnosti odpravljene
Društvo AETP je 9. oktobra inšpekciji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) prijavilo sum domnevnih nepravilnosti na kmetiji Repar.
Inšpekcija je že opravila nadzor. Splošno higiensko stanje so ocenili kot zadovoljvo, higieno v kletkah pa kot dobro, so sporočili Dnevniku. Ugotovili so nekaj neskladnosti na področju dobrobiti živali, nadzor pa ni pokazal, da bi ugotovljene neskladnosti neposredno vplivale na varnost jajc. Kontrolni pregled so opravili še 22. oktobra in do takrat je rejec odpravil vse ugotovljene nepravilnosti, zato v tem primeru niso uvedli niti prekrškovnega postopka, še piše Dnevnik.
Minister za kmetijstvo: ta jajca so najbolj čista
Novela zakona o zaščiti živali, ki je vstopila v javno obravnavo v začetku oktobra, bi rejo kokoši v kletkah namesto do 1. januarja 2029 dovolila do 1. januarja 2035. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je na prvi nujni seji odbora za kmetijstvo podaljšanje branil s higieno: »Vam pa moram povedati tudi vidik javnih institucij, bolnišnic, domov za starejše in tako naprej, ki so največji odjemalci teh jajc. Zakaj? Ker so, bi rekel, tehnično gledano najbolj čista, najmanj tveganja za prenos salmonele in tako naprej, pa še cenejša.«
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ugotavlja nasprotno – reja v kletkah tveganje okužbe s salmonelo povečuje. Hkrati pa odsvetuje uporabo kletk zaradi slabe dobrobiti živali.
Vlada želi baterijsko rejo podaljšati do leta 2035
Reja kokoši v obogatenih kletkah v Sloveniji še ni prepovedana. Prepoved je v zakonu zapisana z začetkom leta 2029, vlada pa bi jo z novelo zakona o zaščiti živali premaknila na leto 2035.
V društvu od vlade zahtevajo, naj se ponovno vpraša, ali res želi podpirati oporečno baterijsko rejo vse do leta 2035. In naj posluša slovensko javnost, ki takšni reji močno nasprotuje: pobudo proti kletkam je podpisalo skoraj 30 tisoč prebivalcev Slovenije, v anketah pa se 94 odstotkom vprašanim v Sloveniji zdi pomembno zaščititi rejne živali.
Samo Curk je ob tem še povedal: »Upam, da si bo vlada premislila in da ne podaljša reje kokoši v kletkah v naslednje desetletje. Sicer naj staršem pojasni, zakaj naj bi njihovi otroci v vrtcih in šolah še vse do leta 2035 jedli jajca iz krute baterijske reje. Prav tako naj pojasni svojcem, zakaj naj bi ta najbolj oporečna jajca jedli njihovi bližnji v bolnišnicah in domovih za starejše.«
»Kokoši niso proizvodne enote, temveč čuteča bitja«
Na dogajanje so se odzvali v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije, kjer so poudarili, da posnetki znova odpirajo vprašanje baterijske reje. Odločevalce pozivajo, naj ne podaljšujejo baterijske reje kokoši nesnic do leta 2035. »Dobrobit živali in varnost hrane morata biti pred interesi ohranjanja zastarelih rejskih sistemov,« so poudarili.
»Kokoši niso proizvodne enote, temveč čuteča bitja. So ptice in potrebujejo prostor za gibanje, raziskovanje okolja, brskanje po tleh in druga naravna vedenja. Reja v kletkah, kjer ima ena kokoš na voljo za en zvezek prostora, jim tega vedenja ne omogoča. Noben sistem reje ne more zagotoviti idealnega življenja, vendar bi morala biti naloga zakonodaje, da spodbuja izboljševanje življenjskih razmer živali,« so navedli v zvezi.
Spomnili so še, da so potrošniki že leta 2018 s podporo kampanji »Imaš jajca?« jasno povedali, da ne podpirajo krutih kletk. Temu so se prilagodili že skoraj vsi trgovci in večji del rejcev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
