Društvo AETP

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenija je rok za opustitev reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah že določila. Zdaj ministrstvo za kmetijstvo predlaga, da bi rejci za prehod dobili dodatnih šest let.

Predlog je naletel na nasprotovanje Društva AETP, kjer menijo, da razlogi za tako dolg odlog niso utemeljeni.

Sprememba še ni sprejeta. Osnutek novele zakona o zaščiti živali je bil 2. oktobra objavljen na portalu E-demokracija, kjer je trenutno v javni obravnavi.

Minister: rejci potrebujejo čas za povrnitev naložb

Po veljavni ureditvi bi morali rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah opustiti 1. januarja 2029. Ministrstvo predlaga premik na 1. januar 2035, kar pomeni, da bi bila dovoljena do konca leta 2034.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi predloga pojasnil, da cilj opustitve takšne reje ostaja. Daljše prehodno obdobje naj bi rejcem omogočilo povrnitev dosedanjih vlaganj in pripravo na drugačen način reje.

Po poročanju STA, je minister navedel 35 rejcev z baterijsko rejo. V podaljšanem prehodnem obdobju ministrstvo napoveduje okrepljen nadzor nad izpolnjevanjem standardov, predlaga pa tudi prenehanje vlaganja javnih sredstev v obnovo ali nove zmogljivosti obogatenih kletk.

Društvo opozarja na drugačno pravno presojo

V Društvu AETP nasprotujejo argumentom za odlog. V sporočilu za javnost se sklicujejo na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 4. septembra 2026, pripravljeno v zvezi z zahtevo Državnega sveta za oceno ustavnosti veljavne ureditve.

Po navedbah društva je služba ocenila, da vlagatelj ni izkazal, da bi bilo podaljšanje prehodnega obdobja nujno ali da prehod do leta 2029 ne bi bil izvedljiv. Pri tem naj bi upoštevala, da je večina slovenskega sektorja že prešla na rejo brez kletk.

Društvo izpostavlja tudi stališče službe, da načelo zaupanja v pravo rejcem ne zagotavlja uporabe posamezne naložbe vse do izteka njene amortizacijske dobe. Opuščanje kletk po tej razlagi ni bilo nepričakovano, saj naj bi usklajevanja z rejci potekala že od leta 2018.

Gre za pravno mnenje, ne za odločitev Ustavnega sodišča.

Koliko rejcev še uporablja kletke?

Razlikujejo se tudi navedbe o številu rejcev. Minister govori o 35, društvo pa se sklicuje na register Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin s stanjem 8. maja 2026, v katerem naj bi bila takšna reja evidentirana pri 33 rejcih.

Po podatkih, ki jih navaja AETP, jih ima deset registrirano tudi alternativno rejo, izključno rejo v kletkah pa 23. Ker se društvo sklicuje na majsko stanje registra, zgolj razlika med številkama še ne pojasnjuje, zakaj se navedbi ne ujemata.

V društvu ob tem poudarjajo, da baterijska reja po podatkih, na katere se opirajo, predstavlja manj kot 15 odstotkov slovenskega sektorja.

Za primerjavo navajajo Češko

AETP opozarja tudi na češki primer. Po njihovih navedbah je Češka prepoved sprejela leta 2020, uporabljati pa se bo začela 1. januarja 2027.

Ob sprejetju naj bi bilo tam v kletkah približno 84 odstotkov od okoli petih milijonov kokoši nesnic v komercialnem sektorju. V društvu zato ocenjujejo, da je Češka za prehod bistveno večjega dela sektorja določila krajši rok, kot ga zdaj predlaga slovensko ministrstvo.

Osem milijonov evrov: odobrena pomoč še ni izplačana pomoč

Pomemben del razprave je denar za prilagoditev reje. Minister je ob predstavitvi novele opozoril, da napovedanih osem milijonov evrov pomoči rejcem ni bilo izplačanih.

V AETP odgovarjajo, da je Evropska komisija po njihovih podatkih slovensko shemo pomoči odobrila 17. aprila 2026. Predvidena naj bi bila podpora do 80 odstotkov vrednosti naložbe, vendar javni razpis na tej podlagi po navedbah društva še ni bil objavljen.

Navedbi o odobreni shemi in neizplačanih sredstvih se torej sami po sebi ne izključujeta. Bistvo očitka društva je, da bi moralo ministrstvo omogočiti koriščenje pomoči in pospešiti prehod.

Predsednik Društva AETP Samo Curk poudarja: »Minister ga navaja kot razlog za odlog, namesto da bi razpisal sredstva.«

Društvo poleg tega navaja, da je bilo na ločenem razpisu za naložbe v dobrobit perutnine leta 2025 razpisanih pet milijonov evrov, odobrenih pa šest vlog v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov.

Za rejce dodatni čas, za živali nadaljevanje reje v kletkah

Razprava tako odpira vprašanje, kako uskladiti stroške prilagoditve rejcev z že določenim ciljem izboljšanja dobrobiti živali.

V društvu opozarjajo, da šestletni odlog ne pomeni le premika datuma. Po njihovi oceni bi v tem dodatnem obdobju v kletkah živel še skoraj milijon slovenskih kokoši. Gre za oceno društva o posledicah podaljšanja, ne za število kokoši, ki so trenutno v takšni reji.

Do morebitnega sprejetja spremembe ostaja rok za opustitev reje v obogatenih kletkah 1. januar 2029.