MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vlada bo po poročanju tiskovne agencije v četrtek predvidoma obravnavala predlog za odpravo začasno ponovno uvedenega nadzora na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko, so navedli na pristojnem ministrstvu.

Tujina

Slovenija na seznamu držav, ki jih Bruselj poziva k odpravi nadzora na meji

Evropska komisija je prejšnji teden devet držav članic schengenskega območja, ki še izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, pozvala k njegovemu postopnemu odpravljanju. Med njimi so tudi Slovenija, Italija in Avstrija. Slovenija nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023, nazadnje pa ga je podaljšala za dodatnih šest mesecev, do 21. decembra letos.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo policija tudi po odpravi nadzora na meji izvajala druge oblike nadzora, kar naj bi prispevalo k večji pretočnosti prometa na že tako obremenjenih cestnih povezavah. V Bruslju ob tem poudarjajo, da bo k izpolnjevanju pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah pomembno prispeval evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo po dveh letih priprav začel v celoti uporabljati v petek. Namen pakta je okrepiti upravljanje zunanjih meja EU ter državam članicam zagotoviti učinkovitejša orodja za obravnavo nedovoljenega gibanja migrantov znotraj schengenskega območja.

Na ministrstvu so za STA potrdili tudi, da Slovenija do začetka uporabe pakta še ne bo sprejela posebnega zakona za njegovo izvajanje, saj ustrezne rešitve v času prejšnje vlade niso bile pripravljene pravočasno. Zato bo vlada v četrtek predvidoma obravnavala tudi predlog uredbe o izvajanju in prenosu nekaterih pravnih aktov Evropske unije s področja migracij in mednarodne zaščite. Po navedbah ministrstva uredba ureja nujne ukrepe, potrebne za neposredno izvajanje posameznih določb pakta do sprejetja ustrezne zakonske podlage.

Predlog med drugim določa pristojnosti za izvedbo postopkov preverjanja in predhodnih zdravstvenih pregledov prosilcev za mednarodno zaščito ter postopke identifikacije in obravnave ranljivih oseb, prosilcev, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, in oseb s posebnimi potrebami glede sprejema, še poroča STA.