Gorščak po referendumu: "RTV bi lahko imel 28 milijonov evrov več"
Natalija Gorščak je po tesnem referendumskem izidu opozorila na 28 milijonov evrov izgubljenih prihodkov RTV in napovedala javno razpravo o prihodnosti zavoda.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je po tesnem referendumskem izidu glede ukinitve obveznega rtv-prispevka poudarila, da rezultat razume kot veliko spodbudo za javno radiotelevizijo in potrditev njenega dela. Kritična je bila do načina oblikovanja referendumskega vprašanja, opozorila na dolgoletno finančno podhranjenost zavoda in napovedala, da bodo na RTV Slovenija sami sprožili javno razpravo o prihodnosti javnega medija.
Po besedah predsednice je bilo referendumsko vprašanje zastavljeno izrazito populistično, zato tako tesen rezultat ocenjuje kot pomemben uspeh javne radiotelevizije. "Zastavljeno je bilo tako populistično vprašanje, da je tak rezultat za RTV velika vzpodbuda, v bistvu je to neke vrste nagrada za vse delo, ki ga vlagamo s kolegi v pripravo naših vsebin," je dejala. Prepričana je, da politika, ki želi na referendumu dobiti vsebinsko relevanten odgovor, vprašanja ne bi smela oblikovati zgolj okoli obveznega plačevanja prispevka. Kot primer je navedla Švico, kjer so bila referendumska vprašanja po njenih besedah bolj usmerjena v poslanstvo javnega servisa.
RTV bi lahko imel 28 milijonov evrov več
Gorščak je opozorila tudi na financiranje RTV Slovenija, ki po njenem mnenju ostaja ena ključnih težav javnega zavoda. Poudarila je, da je bil rtv-prispevek v zadnjih 12 letih povišan samo enkrat, in sicer za deset odstotkov, medtem ko je bila inflacija v tem obdobju bistveno višja. Po njeni oceni bi imel RTV Slovenija, če bi se prispevek sproti usklajeval z inflacijo, trenutno na voljo dodatnih 28 milijonov evrov. S tem denarjem bi lahko samostojno financirali glasbeno produkcijo in programe za manjšine, sredstva pa namenili tudi nujnim naložbam.
Opozorila je, da je javna radiotelevizija že vrsto let investicijsko podhranjena, zaradi česar ne more izvajati vseh potrebnih posodobitev.
Napovedala javno razpravo o prihodnosti RTV
Predsednica uprave meni, da se morajo tako koalicija kot opozicija dogovoriti, kakšen javni medijski servis Slovenija sploh potrebuje. Po njenih besedah veljavna zakonodaja ne določa dovolj natančno, katere dejavnosti sodijo v okvir javne službe RTV Slovenija. Prav tako bi bilo treba preveriti, ali so sedanji mediji in načini razširjanja vsebin še ustrezni za 21. stoletje ter ali obstoječa organizacijska in zakonodajna ureditev omogoča potrebne spremembe.
"Dejstvo je, da tisto malo, kar lahko naredimo, smo že naredili, nekaj malega bomo še, ampak velike spremembe so pač lahko narejene samo, če pride do nekega konsenza z javnostjo, kakšno RTV želimo," je poudarila.
Ob tem je napovedala, da bo RTV Slovenija sama sprožila javno razpravo o svoji prihodnosti. Kot je pojasnila, so v času referendumske kampanje prejeli številne konstruktivne pripombe, ki jim nameravajo prisluhniti. "Populistična vprašanja bi morala biti omejena, če ne celo prepovedana," je dodala.
Kaj pričakuje od vladajoče koalicije?
Na vprašanje, kaj glede na referendumski rezultat pričakuje od vladajoče koalicije, je Gorščak odgovorila, da bi glede na dosedanje izjave lahko pričakovali spoštovanje volje volivcev. Ob tem je poudarila, da tudi morebitna tesna večina za ukinitev prispevka po njenem mnenju politiki ne bi dajala zadostne legitimnosti za njegovo odpravo.
Kljub temu ni želela napovedovati nadaljnjih potez vlade, saj meni, da ima vsaka politična oblast svojo začrtano pot. "Ko pade javni medij, pade vsa medijska krajina," je sklenila.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
