Država preštela škodo po junijskem razdejanju, račun je visok
Neurja med 9. in 11. junijem so Sloveniji povzročila 46 milijonov evrov neposredne škode. Skoraj polovica odpade na infrastrukturo, več kot 90 odstotkov pa na infrastrukturo, stavbe in vodotoke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se je junijsko neurje umirilo, so ostale odkrite strehe, poškodovane ceste, narasli vodotoki in uničeno premoženje. Zdaj je znan tudi skupni račun. Neurja, ki so Slovenijo prizadela med 9. in 11. junijem, so povzročila za 46.038.612,59 evra neposredne škode.
Končno oceno je potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Vlada pa jo mora še formalno potrditi.
Škoda je nastala v občinah na Gorenjskem, Koroškem, širšem območju Ljubljane, v Podravju, Pomurju ter vzhodnem in zahodnem delu Štajerske. Med najbolj prizadetimi kraji so bili Žetale, Komenda in Cerklje na Gorenjskem. O obsežnih posledicah so poročali tudi s Podravja.
Skoraj vsak drugi evro škode odpade na infrastrukturo
Največ škode je nastalo na infrastrukturnih objektih. Državna komisija jo je ocenila na 22,3 milijona evrov, kar predstavlja skoraj polovico celotnega zneska.
Delno poškodovane stavbe so k računu dodale še 12,9 milijona evrov, poškodovani vodotoki pa 6,4 milijona evrov. Samo te tri skupine skupaj predstavljajo dobrih 90 odstotkov vse ocenjene škode.
Na gozdnih cestah je nastalo za skoraj 1,1 milijona evrov škode, v gozdovih pa za približno 854 tisoč evrov. Škoda na kmetijskih zemljiščih je ocenjena na nekaj več kot 600 tisoč evrov, na državnih cestah pa na približno 551 tisoč evrov.
Neurje je v parkih povzročilo za skoraj 485 tisoč evrov škode, v gospodarstvu za 435 tisoč evrov in na kulturni dediščini za 425 tisoč evrov. Škoda na povsem uničenih objektih je ocenjena na dobrih 62 tisoč evrov.
Župan Komende Jurij Kern je sicer konec junija govoril o takratni začasni oceni v višini nekaj deset milijonov evrov. Toda ta podatek je nastal še med ocenjevanjem in ga brez končne občinske razpredelnice ni mogoče enačiti z verificirano državno oceno. N1 je poročal, da so bile poškodovane številne hiše, javni objekti in infrastruktura.
Prav končna priloga bi pokazala, ali je Komenda tudi po zaključenem preverjanju občina z največ priznane škode oziroma kako se razmere primerjajo s Cerkljami, Žetalami in drugimi prizadetimi občinami.
Izpolnjen je pogoj za državno pomoč
Skupna škoda presega zakonsko določeno mejo 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, zato so izpolnjeni pogoji za pripravo državnega programa odprave posledic naravne nesreče.
Ko bo vlada potrdila končno oceno, bodo pristojna ministrstva pripravila program odprave posledic. Šele ta bo določil ukrepe, upravičence in razporeditev denarja. Ocenjena škoda zato še ne pomeni, da bo država avtomatično izplačala vseh 46 milijonov evrov.
Posamezne ocene je mogoče v šestih mesecih tudi dodatno preveriti oziroma spremeniti, če se pokažejo nova dejstva ali nepravilnosti.
Za prve stroške že približno 861.000 evrov
Vlada je že pred potrditvijo končne ocene zagotovila nekaj denarja za najnujnejše ukrepe. Za intervencijske stroške v Komendi in Cerkljah je bilo odobrenih 46.464 evrov, za ravnanje z odpadki, ki so po neurju nastali v Komendi, pa še 814.836 evrov. Skupaj gre za približno 861.000 evrov.
Ti zneski niso delitev celotne škode med občinami, temveč povračilo konkretnih intervencijskih stroškov in stroškov odstranjevanja odpadkov. Vlada jih je potrdila 13. avgusta.
Junijsko neurje je tako dobilo skupno finančno oceno, vendar najpomembnejša primerjava za lokalno prebivalstvo še vedno manjka. Dokler država ne objavi občinske priloge, javnost ne more preveriti, katera občina je utrpela največ škode in kam bo morala biti pri sanaciji usmerjena največja pomoč.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
