Kostanj spet diši po Ljubljani: koliko boste odšteli za merico
Jeseni se v Ljubljani znova širi vonj po pečenem kostanju, vendar je prodaja na mestnih ulicah tudi precejšen poslovni zalogaj. Za nekatere lokacije najemniki občini plačujejo več tisoč evrov na sezono, kupci pa za kostanj odštejejo od 4,50 do 15 evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se v hladnejših jesenskih dneh po središču Ljubljane začne širiti vonj po pečenem kostanju, gre marsikdo težko mimo prodajalca, ne da bi si privoščil vsaj manjšo merico. Tradicionalna jesenska poslastica je eden od znanilcev hladnejšega dela leta, toda tudi cene so postale tema pogovorov.
Po aktualnih navedbah kupcev iz začetka oktobra 2026 je za malo merico treba odšteti 4,50 evra, velika stane šest evrov, maksi merica pa 15 evrov. Pri enem od prodajalcev v središču Ljubljane so kupci navedli prav takšne cene, enake naj bi bile tudi na Prešernovem trgu. Ob tem opozarjajo, da se lahko cene pri posameznih prodajalcih nekoliko razlikujejo.
Pri največji merici je zanimiva tudi količina. Po navedbah kupcev gre za približno litrsko merico, vendar je pri primerjavi cen pomembno upoštevati, da oznake mala, velika in maksi niso standardizirana merska enota. Zato sama cena še ne pove, koliko kostanja kupec dejansko dobi.
Za hišico tudi 14.000 evrov
Za prodajalce kostanja jesenska sezona ni poceni. Mestna občina Ljubljana je lani izvedla javno dražbo za oddajo javnih površin, namenjenih postavitvi kostanjarskih utic. Pogodbe so bile sklenjene za štiri zaporedne sezone, od jeseni 2025 do januarja 2029.
Razpis je zajemal šest lokacij, to so med drugim Cankarjevo nabrežje pri brvi čez Ljubljanico, Breg pri Novem trgu, Petkovškovo nabrežje, Cankarjeva cesta in Bavarski dvor. Prešernov trg je bil predmet ločenega dela razpisa.
Po podatkih MOL so bile na koncu oddane vse lokacije razen Bavarskega dvora. Za slednjega ni bilo zanimanja in razpisa niso ponovili.
Najdražja je bila lokacija na Cankarjevem nabrežju, kjer je bila na dražbi dosežena cena 11.500 evrov brez DDV na sezono. Na Bregu pri Novem trgu je najemnik ponudil 9400 evrov, na Prešernovem trgu 9000 evrov, za Petkovškovo nabrežje 7000 evrov, za Cankarjevo cesto pa 1700 evrov.
Ko prištejemo 22-odstotni DDV, najdražja lokacija najemnika stane 14.030 evrov za eno sezono.
To pa še ni celoten strošek poslovanja. Poleg najema mora prodajalec poskrbeti za kostanj, delovno silo, opremo, energijo, logistiko in druge stroške. Sezona je sicer razmeroma kratka, saj občinski razpis določa obdobje od 1. oktobra do 31. januarja, vendar sta prav oktober in november čas največjega povpraševanja.
Najboljše lokacije odločajo o poslu
MOL pojasnjuje, da so lokacije določene v občinskem prostorskem načrtu in vsa leta enake. Občina nima podatkov o obiskanosti posameznih prodajnih mest, saj je odločitev, kje bodo prodajalci poslovali in kakšno ceno bodo postavili, predvsem poslovna odločitev.
Prav zato je zanimiva razlika med izklicnimi in končnimi cenami. Pri Cankarjevem nabrežju je bila izklicna uporabnina 9000 evrov brez DDV, na Bregu in Petkovškovem nabrežju 7000 evrov, na Cankarjevi cesti in Bavarskem dvoru pa 1500 evrov. Najnižji znesek višanja je bil pri prvih lokacijah 500 oziroma 400 evrov, pri zadnjih dveh 200 evrov.
Dražba je tako pokazala, koliko so bili ponudniki pripravljeni plačati za možnost prodaje na posamezni lokaciji.
Občina cene kostanja ne določa
Če se kupcem zdijo letošnje cene visoke, odgovornost za njihovo višino ni pri MOL. Na občini poudarjajo, da je prodaja kostanja tržna dejavnost, zato ceno določa izvajalec.
To pomeni, da občina ne predpisuje, koliko mora stati mala ali velika merica. Posamezni prodajalec lahko svojo ceno oblikuje glede na stroške, povpraševanje, lokacijo in druge poslovne dejavnike.
Tudi zato ni nujno, da bo cena 4,50 evra za malo merico veljala prav pri vsakem prodajalcu v Ljubljani.
Na tržnici in Žalah veljajo posebna pravila
Kostanj se ne prodaja samo v klasičnih kostanjarskih hišicah v središču. Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice je letos objavilo tudi razpis za najem hišice in tržne površine za peko in prodajo kostanja na območju osrednje ljubljanske tržnice.
Poseben razpis je bil objavljen za prodajne klopi in tržne površine na pokopališču Žale, in sicer na območju starih in novih Žal oziroma na sedmih lokacijah. Tudi tam prodaja brez ustrezno najetega prodajnega mesta in sklenjene pogodbe ni dovoljena, kostanj pa bodo lahko prodajali le med 28. oktobrom in 1. novembrom.
Na javnih površinah v lasti in upravljanju MOL prav tako ni dovoljeno, da bi kdo preprosto postavil svojo stojnico oziroma utico in začel prodajati kostanj. Za takšno dejavnost mora imeti ustrezno pravico uporabe površine. Na Žalah naj bi bilo dovoljenje za prodajo pečenega kostanja na omenjene datume na voljo od 400 do 640 evrov.
Surov kostanj precej cenejši
Razlika med ceno pečenega kostanja na ulici in surovega kostanja v trgovini je lahko precejšnja. V začetku oktobra 2026 je mogoče najti akcijske cene okoli štirih do petih evrov na kilogram. Eurospin je za kilogram kostanja napovedal ceno 3,99 evra, Tuš pa v akciji 5,39 evra za kilogram.
Seveda primerjava ni povsem neposredna. Pri ulični prodaji kupec ne plača le plodov, temveč tudi peko, pripravo, delo, najem prostora in druge stroške. Poleg tega merica ni enaka kilogramu. Kljub temu je razlika dovolj velika, da se marsikdo vpraša, ali se bolj izplača kupiti surov kostanj in ga speči doma.
Pravi kostanj dozori oktobra
Letošnja sezona se je začela ravno v času, ko pravi kostanj dozoreva. Mestna občina Ljubljana navaja, da plodovi domačega kostanja dozorijo in odpadejo oktobra. Odraslo drevo lahko v povprečju obrodi od 100 do 200 kilogramov kostanja.
Moramo pa vseeno paziti, da pri nabiranju kostanja v naravi ne presežemo določene količine dveh kilogramov za lastno uporabo in da pravega kostanja ne zamenjamo z divjim kostanjem. Njegovi plodovi so namreč strupeni in lahko povzročijo zdravstvene težave.
Pravi kostanj je sicer pomemben del slovenske jesenske kulinarike, v Ljubljani pa ima še dodatno vlogo mestnega jesenskega simbola. Ko se začnejo hladnejši dnevi, se njegovega vonja veselijo domačini in turisti, prodajalci pa računajo, da bo tudi letos dovolj kupcev.
Za tiste, ki si želijo le malo jesenskega prigrizka, bo tako 4,50 evra dovolj. Za veliko merico bo treba dodati še evro in pol, kdor pa želi največjo, približno litrsko merico, bo moral seči precej globlje v žep – 15 evrov.
Ob cenah, ki jih plačujejo najemniki za mestne lokacije, je jasno tudi, da pečen kostanj v Ljubljani ni več zgolj tradicionalna jesenska malica, ampak tudi precej resen sezonski posel.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
