Sašo Švigelj

Vojna v Iranu je povzročila globalne motnje pri preskrbi z nafto in s tem občutno višanje cen energentov, države pa se s krizo spopadajo z različnimi prijemi, ene bolj, druge manj aktivno.

Člani podnebnega sveta, neodvisnega znanstvenega posvetovalnega telesa, ki vladi svetuje na področju podnebne politike, so se v petek sestali na izredni seji, na kateri so proučili vladni odziv na krizo, povezano z motnjami v oskrbi s fosilnimi gorivi.

Kot so pojasnili po seji, so se osredotočili zlasti na »kratkoročne ukrepe države ter priložnosti za pospešitev razogljičenja, zlasti na področju prometa in ogrevanja.«

Sodček nafte

Po črnem scenariju bi se pogonska goriva lahko podražila na skoraj tri evre

Dolgoročno neustrezen signal

Ocenili so, da trenutni ukrepi, kot so znižanje trošarin in začasna ukinitev CO₂ dajatev, kratkoročno sicer blažijo vpliv rasti cen na potrošnike, a »dolgoročno pošiljajo neustrezen signal, saj spodbujajo rabo in povpraševanje po fosilnih gorivih.« Še ena težava je, da nizke cene vplivajo na čezmejno povpraševanje, posledično pa vozniki iz sosednjih držav gorivo točijo pri nas, kar pa seveda dodatno povečuje emisije.

Opozorili so še, da država zaradi takšnih ukrepov izgublja javnofinančne prihodke, sredstva pa bi lahko strateško usmerila v pospeševanje razogljičenja preko okrepitve subvencij Eko sklada in Borzena.

Vojna v Iranu

Vlada v pripravo interventnih ukrepov zaradi energetske krize

Na seji so obenem sprejeli priporočila za blaženje krize pri oskrbi s fosilnimi gorivi in vlado pozvali k sprejetju interventnih ukrepov, ki bodo »kratkoročno zmanjšali izpostavljenost prebivalcev visokim cenam fosilnih energentov in hkrati pospešili približevanje dolgoročnim podnebnim ciljem.«

Promet

Na področju prometa med drugim predlagajo dodatne subvencije za majhna in cenovno ugodna električna vozila, začasno uvedbo brezplačnega javnega prevoza, omejitev hitrosti na avtocestah ter uvedbo prednostnih pasov za vozila z več potniki. Predlagajo tudi ukinitev subvencij za povečanje letalske povezljivosti in omejitev službenih letov v javnem sektorju.

Priprave na krizo

Najprej podjetja, potem ljudje: Tako se začne gospodarska kriza

Ogrevanje

Na področju ogrevanja predlagajo bistveno povečanje subvencij za prehod s kurilnega olja na toplotne črpalke. »Glede na to, da v Sloveniji še vedno med 80.000 in 100.000 gospodinjstev uporablja kurilno olje, bi takšen ukrep lahko imel pomemben učinek že v naslednjih kurilnih sezonah,« so poudarili.

Ob tem ko spremljajoča ukrepa predlagajo uvedbo socialne tarife za električno energijo in boljšo komunikacijo obstoječih programov podpore za opustitev ogrevalnih sistemov na fosilna goriva.

Podobne pobude v drugih državah

Kot so pojasnili, so več predlaganih ukrepov oblikovali na podlagi podobnih pobud drugih držav in predlogov Mednarodne agencije za energijo (IEA).

Motnje v oskrbi

Petrol z novim pojasnilom "dejanskega stanja"

Izpostavili so zvišanje subvencij za električna vozila v Italiji tako v višjih kot nižjih cenovnih razredih, s čimer so občutno povečali prodajo električnih vozil in spodbudili elektrifikacijo. V Avstriji so medtem z uvedbo socialne tarife zagotovili subvencionirano ceno električne energije za tiste ranljive skupine, ki so že zdaj opravičene plačila prispevka za javno radiotelevizijo.

Po oceni podnebnega sveta je lahko kriza tudi »priložnosti za uveljavljanje ambicioznih ukrepov po zgledu Pariza v času pandemije, dobro dokazanih pozitivnih učinkih zniževanja hitrosti vožnje na porabo goriva, pretočnost prometa, kakovost zraka in prometno varnost.«

Cene na avtocestah

Tudi v Sloveniji dizel že nad dva evra na liter

Pod črto, v podnebnem svetu menijo, da se trenutne krize ne bi smelo obravnavati »zgolj kot kratkoročni cenovni šok,« temveč kot »strateško priložnost za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv.« Obenem bi po njihovi oceni preusmeritev sredstev iz subvencioniranja fosilnih goriv v pospeševanje elektrifikacije prometa in ogrevanja »prispevala k večji energetski varnosti, stabilnejšim javnim financam in dolgoročno nižjim emisijam toplogrednih plinov.«