Po črnem scenariju bi se pogonska goriva lahko podražila na skoraj tri evre
Zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu nafti grozi rekordna cena. Izračun kaže, kaj skok na 200 dolarjev ob rednih davkih prinaša slovenskim voznikom.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ob morebitni daljši blokadi Hormuške ožine in skoku cene nafte na 200 dolarjev za sodček bi se pogonska goriva v Sloveniji občutno podražila.
Analitiki banke Macquarie ocenjujejo, da ima takšen potek dogodkov 20-odstotno verjetnost uresničitve. V uredništvu Svet24 smo ob teh predpostavkah izračunali, da bi cena litra dizla zunaj avtocest dosegla približno 2,86 evra, bencina pa 2,36 evra.
Skoraj trije evri za liter dizla danes še zvenijo kot pretiravanje. A na energetskih trgih to ni več povsem nepredstavljiv scenarij.
Reuters poroča, da se je cena severnomorske nafte brent danes povzpela na približno 109,12 dolarja za sodček, CNN pa opozarja, da bi v primeru daljšega in hujšega zaprtja Hormuške ožine nafta lahko prebila tudi mejo 200 dolarjev.
Zgodovinska motnja na ključnih transportnih poteh
V središču skrbi je prav Hormuška ožina, ena najpomembnejših svetovnih energetskih poti. Vsako novo zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu zato na trge prinese strah pred novim šokom v dobavi.
Po povzetku CNN analitiki banke Macquarie ocenjujejo, da je v takem kriznem okolju približno 20-odstotna verjetnost, da bi nafta poletela prek 200 dolarjev za sodček. To ni osnovni scenarij, je pa dovolj resen, da ga trgi očitno že vračunavajo v cene.
Za Slovenijo je ključno, da se maloprodajna cena goriva ne računa s preprostim deljenjem cene sodčka s 159 litri.
Portal GOV.SI pojasnjuje, da se cena 95-oktanskega bencina in dizla zunaj avtocest oblikuje po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu po viru Platts, na tečaju dolar-evro in na dodatku za biokomponento.
V končno ceno so vključeni še trošarina, marža, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za obnovljive vire in DDV.
Kaj skok nafte prinaša slovenskim voznikom
Po zadnji objavi ministrstva od 31. marca do 7. aprila 2026 najvišja dovoljena cena zunaj avtocest znaša 1,616 evra za liter NMB-95 in 1,807 evra za liter dizelskega goriva. To sta izhodiščni ceni, iz katerih je mogoče oceniti, kaj bi pomenil še precej hujši naftni šok od današnjega.
Če bi se brent z današnjih približno 109 dolarjev povzpel na 200 dolarjev in država pri tem ne bi dodatno posegla v trošarine ali druge dajatve, bi se po približnem preračunu cena 95-oktanskega bencina lahko zvišala na okoli 2,36 evra za liter.
Še izraziteje bi udarilo pri dizlu, kjer bi se cena lahko približala 2,86 evra za liter.
To pomeni približno 75 centov višjo ceno pri bencinu in približno 1,05 evra višjo ceno pri dizlu. Izhodišče za tak preračun so veljavne regulirane cene in uradna struktura maloprodajne cene, ki jo objavlja država.
Tukaj sicer ne gre za napoved do centa natančno, ampak za oceno reda velikosti. Slovenska formula namreč sledi cenam že predelanih derivatov, ne neposredno zgolj ceni surove nafte brent.
Prav v kriznih obdobjih se lahko razkorak med surovo nafto in končnimi cenami derivatov še poveča, ker trg poleg same surovine kaznuje tudi dražjo predelavo, težjo logistiko in morebitno pomanjkanje posameznih goriv.
To je tudi razlog, da je dizelski scenarij še posebej občutljiv. Čeprav je osnovna logika preprosta — dražja surovina pomeni dražje gorivo — se pri dizlu v krizah pogosto dodatno odpre vprašanje oskrbe z že predelanim gorivom.
Zato številka 2,86 evra ni “napovedana prihodnja cena”, ampak nazoren prikaz, kako silovit bi bil tak šok za voznike, prevoznike in podjetja. Cena bi bila lahko tudi precej višja, tudi več kot 3 evre na liter dizelskega goriva.
Majhno gospodarstvo ostaja nezaščiteno pred pretresi
Posledice bi seveda segle precej dlje od bencinskih črpalk. CNN ob sklicevanju na Bank of America navaja, da je svet v najslabših fazah krize izgubljal približno 14 do 15 milijonov sodčkov na dan surove nafte in energentov, kot sta dizel in reaktivno gorivo. Takšen izpad ne podraži le točenj goriva, ampak tudi prevoza blaga, letalskih vozovnic, ogrevanja in vrste izdelkov, ki jih potrošniki občutijo šele z zamikom.
Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo takšnih pretresov ne more odpraviti sama. Lahko jih deloma blaži z regulacijo cen in davčnimi ukrepi, ne more pa preprečiti, da bi se velik svetovni energetski šok prelil tudi na domači trg.
Prav zato je scenarij 200-dolarske nafte v prvi vrsti opozorilo, kako hitro lahko geopolitična kriza na drugi strani sveta udari tudi po denarnicah slovenskih voznikov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
