Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na včerajšnji seji dal pozitivno mnenje zasebnemu izobraževalnemu programu umetniška gimnazija glasbene smeri Zavoda Friderik Irenej Baraga. Znotraj zavoda že sedaj deluje Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, program pa z današnjim sklepom pridobiva javno veljavnost.

Člani strokovnega sveta za splošno izobraževanje so namreč soglasno sklenili, da je program umetniške gimnazije pripravljen v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja in zagotavlja doseganje izobraževalnega standarda, ki je enakovreden javno veljavnim programom.

Zavod Friderik Irenej Baraga je ustanovila novomeška škofija, v njegovem okviru pa v prostorih v Novem mestu že deluje Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki ima okrog sto dijakov, je pojasni direktor zavoda Janez Gril.

Kot javno veljavni program se bo program umetniške gimnazije verjetno začel izvajati v šolskem letu 2009/2010, če bo do takrat vse pripravljeno, je napovedal ravnatelj konservatorija Aleš Makovac in pojasnil, da bo sledil vpis v razvid, pregled kadrovskih in prostorskih pogojev ter nenazadnje pridobitev sredstev.

Šolnine sedaj znašajo od 400 do 900 evrov letno, v prihodnje pa bodo kot javno veljavni program upravičeni tudi do sofinanciranja iz javnih sredstev. Ena od možnosti je, da bi se za splošni del programa povezali z obstoječimi javnimi srednjimi šolami z gimnazijskim programom.

Za strokovni del po besedah Makovca učiteljski zbor že imajo, prav tako prenovljene in opremljene prostore. Vendar pa tega, kolikšen bo obseg oddelkov, za zdaj še ne vedo. Pričakujejo pa ne le dijake iz Dolenjske, ampak glede na dosedanje zanimanje tudi od drugod.

Dijakom bodo ponudili dva modula, glasbeni stavek ter petje-inštrument. Kot razliko z ostalimi javno veljavnimi programi je Makovac izpostavil, da bodo dijaki v modulu glasbeni stavek lahko izbirali med dvema inštrumentoma - klavirjem in orglami. Novost pa je po njegovih besedah še v tem, da se bodo dijaki v okviru predmeta pevski zbor v prakso uvajali tudi kot zborovodje.

"Dobivamo šolo, ki bo izobraževala zborovodje," je v razpravi poudaril tudi Stane Granda. Dodal je, da je zborovsko petje v Sloveniji ena bistvenih sestavin narodove identitete, z novim programom pa se bo po njegovih besedah kultura zborovskega petja ne le okrepila, ampak se tudi dvignila na novo raven. Da prinaša program neko novo vsebino, novo kakovost in da ne gre le za kopiranje obstoječih programov, pa je ugotavljala tudi komisija za zasebno šolstvo.