Kaj, če Slovenijo strese potres? Škode za potencialno sedem milijard evrov
Banka Slovenije ugotavlja, da je v 37 potresno nevarnejših občinah zgoščenih sedem milijard evrov analiziranih bančnih izpostavljenosti. Kaj bi pomenil močan potres?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za večji del Slovenije potres ni nepredstavljiva nevarnost. Toda podatki, ki jih je Banka Slovenije objavila v oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti, kažejo, da posledice morebitnega močnejšega potresa ne bi ostale omejene na poškodovane stavbe in njihove lastnike. Prizadele bi lahko tudi kreditni portfelj bank.
Centralna banka je prvič sistematično povezala podatke o potresni nevarnosti slovenskih občin z bančnimi izpostavljenostmi gospodinjstvom in podjetjem. Ugotovila je, da je 35,8 odstotka analiziranega portfelja oziroma sedem milijard evrov povezanih z občinami v najvišjem od treh razredov potresne nevarnosti.
Še izrazitejša je geografska koncentracija. V tem razredu je le 37 od 211 občin, za katere so bili na voljo ustrezni bančni podatki, vendar je z njimi povezana več kot tretjina vseh analiziranih izpostavljenosti.
To pomeni, da lahko razmeroma omejeno geografsko območje predstavlja pomembno skupno tveganje za več bank hkrati.
Sedem milijard evrov v 37 občinah
Banka Slovenije je pregledala 19,5 milijarde evrov izpostavljenosti gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki jih je lahko geografsko povezala s slovenskimi občinami. To predstavlja 54 odstotkov vseh bančnih izpostavljenosti tema sektorjema.
Največ, 7,8 milijarde evrov, jih je povezanih z občinami z nizko potresno nevarnostjo. Sledijo občine z visoko nevarnostjo s sedmimi milijardami evrov in tiste v srednjem razredu s 4,8 milijarde evrov.
Iz podatkov izstopa nesorazmerje. Občine z visoko potresno nevarnostjo predstavljajo 17,5 odstotka občin v bančni analizi, nanje pa odpade 35,8 odstotka analiziranih izpostavljenosti.
Ta koncentracija je povezana predvsem z gospodarsko in prebivalstveno težo osrednje Slovenije. Prav na širšem območju Ljubljane, kjer je bančnih izpostavljenosti veliko, so tudi vrednosti potresne nevarnosti med najvišjimi v državi.
Ljubljana izstopa. Samo v prestolnici približno tri milijarde evrov
Podrobnejši pregled zemljevidov Banke Slovenije pokaže, da je v Mestni občini Ljubljana zgoščenih 15,6 odstotka analiziranih izpostavljenosti gospodinjstvom in 14,4 odstotka izpostavljenosti nefinančnim družbam.
Ob upoštevanju velikosti obeh analiziranih portfeljev to pomeni približno 2,5 milijarde evrov pri gospodinjstvih in pol milijarde evrov pri podjetjih, skupaj okoli tri milijarde evrov. Gre za izračun na podlagi zaokroženih deležev na zemljevidih Banke Slovenije.
Vendar Ljubljana po samem projektnem pospešku tal ni občina z najvišjo vrednostjo.
Banka Slovenije je na podlagi podatkov Agencije RS za okolje ugotovila, da imajo najvišjo vrednost projektnega pospeška tal, 0,2375 g, občine Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice.
Mestna občina Ljubljana je skupaj z Brezovico, Domžalami, Horjulom, Komendo in nekaterimi drugimi občinami uvrščena med območja z vrednostjo 0,225 g.
Projektni pospešek tal je strokovni kazalnik potresne nevarnosti. Višja vrednost pomeni močnejše pričakovano tresenje tal v izbranem verjetnostnem modelu. Vrednosti se nanašajo na povratno dobo 475 let, ne pomenijo pa napovedi, kdaj se bo potres zgodil.
Podatki tako pokažejo pomembno razliko med potresno nevarnostjo in finančno izpostavljenostjo. Največje potresne nevarnosti ni nujno tam, kjer je največ bančnega denarja. Težava nastane tam, kjer se obe koncentraciji prekrivata.
Kaj se zgodi s posojilom, če potres poškoduje nepremičnino?
Za gospodinjstvo je lahko nepremičnina hkrati dom, največji del premoženja in zavarovanje za dolgoročni kredit. Če jo potres močno poškoduje, lahko lastnik izgubi njeno uporabnost, medtem ko obveznosti do banke ostanejo.
Takšen dogodek ima lahko več povezanih finančnih posledic.
Poškodovana nepremičnina lahko izgubi vrednost, s čimer se poslabša tudi kakovost zavarovanja bančnega posojila. Če potres hkrati prizadene delodajalca ali podjetje, lahko gospodinjstvo oziroma podjetnik izgubi še del prihodkov, iz katerih odplačuje obveznosti.
Pri podjetjih so posledice lahko širše. Poškodovani proizvodni prostori, oprema, skladišča in prekinjene dobavne poti lahko povzročijo izpad prihodkov tudi tam, kjer same poslovne nepremičnine niso uničene.
Banka Slovenije v analizi opozarja, da bi lahko takšne posledice povečale kreditne izgube bank. Zaradi koncentracije izpostavljenosti na istih območjih bi se težave lahko pojavile sočasno pri več bankah in imele tudi »sistemske posledice za finančno stabilnost«.
Ključno je, da sedem milijard evrov ne predstavlja ocenjene potresne škode, temveč vrednost bančnih izpostavljenosti, povezanih z območji večje nevarnosti. Koliko škode bi dejansko nastalo, je odvisno od moči in lokacije potresa, odpornosti stavb, zavarovalnega kritja in finančne sposobnosti kreditojemalcev.
Skoraj 80 odstotkov objektov nima potresnega zavarovanja
Tu se odpira drugi, prav tako pomemben problem.
Po študiji, ki jo je marca 2024 izvedla Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), je bilo v Sloveniji pred poplavami nezavarovanih približno 70 odstotkov objektov, pred potresi pa skoraj 80 odstotkov. Podatke je nadzornik vključil v svoje letno poročilo za leto 2024.
Še posebno izrazita je težava pri večstanovanjskih stavbah.
AZN je maja letos opozorila, da ima med približno 26.000 večstanovanjskimi stavbami potresno zavarovanje, sklenjeno prek upravnikov, le okoli deset odstotkov stavb. Pri tem je treba razlikovati med skupnim zavarovanjem stavbe in individualnimi zavarovanji posameznih stanovanj.
Nadzornik pojasnjuje, da individualno zavarovanje stanovanja ni enakovredno zavarovanju celotnega bloka. Če je zaradi potresa celotna stavba neuporabna, posamezno zavarovalno izplačilo še ne zagotavlja sredstev za njeno skupno obnovo.
Zavarovalna vrzel zato presega vprašanje odškodnin. Odpira tudi vprašanje, kdo bo financiral obnovo stanovanj, v katerih se lastniki po močnem potresu ne bodo mogli več varno naseliti.
Ob tem podatkov obeh nadzornikov ni mogoče neposredno združiti. Iz ocene, da skoraj 80 odstotkov objektov nima potresnega zavarovanja, še ni mogoče ugotoviti, kolikšen del sedmih milijard evrov bančnih izpostavljenosti je dejansko nezavarovan. Za takšno presojo bi potrebovali podrobnejše podatke o zavarovanju nepremičnin, povezanih s posameznimi posojili.
Rešitev iščejo tudi v obveznem zavarovanju blokov
Agencija za zavarovalni nadzor je skupaj s Slovenskim zavarovalnim združenjem, predstavniki zavarovalnic in pristojnima ministrstvoma ustanovila delovno skupino za zmanjševanje zavarovalne vrzeli pri naravnih nesrečah.
Skupina je predlagala, da bi za večstanovanjske stavbe uvedli obvezno zavarovanje, ki bi poleg osnovnega požarnega kritja vključevalo tudi potresno zavarovanje celotne stavbe.
Za socialno najranljivejše lastnike je predvidela subvencioniranje premij. Izhodišča ukrepov so bila po navedbah AZN že v začetku leta 2025 posredovana vladi v nadaljnjo obravnavo.
Razprava tako ni omejena na vprašanje, ali bi morali lastniki svoje nepremičnine zavarovati. Gre tudi za razdelitev odgovornosti med lastnike, zavarovalnice in državo ter za vprašanje, kako zmanjšati posledice nesreče, ki bi lahko istočasno prizadela veliko stanovanj.
Podatki razkrivajo koncentracijo, ne pa še celotnega obsega tveganja
Analiza Banke Slovenije ima pomembno metodološko omejitev. Pri gospodinjstvih je zajela 95,2 odstotka vseh bančnih izpostavljenosti, pri nefinančnih družbah pa le 18,3 odstotka.
Pri podjetjih so bile namreč upoštevane izpostavljenosti, ki jih je bilo mogoče povezati s katastrom in so zavarovane z nepremičninami. Velik del vseh bančnih izpostavljenosti podjetjem zato ni vključen v geografsko analizo.
V občinah z visoko potresno nevarnostjo je tako 5,7 milijarde evrov analiziranih izpostavljenosti gospodinjstvom in 1,3 milijarde evrov izpostavljenosti podjetjem.
To pomeni, da je analiza zelo obsežna pri gospodinjstvih, precej manj pa pri podjetjih. Iz nje zato ni mogoče sklepati, da je preostali poslovni kreditni portfelj zunaj potresnega tveganja.
Banka Slovenije v oktobrskem poročilu sicer ocenjuje, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen. Potresna analiza ne napoveduje bančne krize, temveč izpostavlja enega od možnih kanalov prenosa naravne nesreče v finančni sistem.
Prav tu ostaja pomembno odprto vprašanje. Centralna banka je ugotovila, kje je koncentriranih sedem milijard evrov bančnih izpostavljenosti, ni pa v tej analizi ocenila, kolikšen del bi bil ob močnem potresu dejansko izgubljen oziroma kako učinkovito je zaščiten z zavarovanji in drugimi mehanizmi.
Zavarovalniški nadzornik medtem ugotavlja, da je velik del stavb brez ustreznega potresnega kritja.
Slovenija tako pozna območja, kjer bi potres lahko prizadel velik del bančnega portfelja, in pozna obseg splošne zavarovalne vrzeli. Manj jasno pa je, koliko finančne zaščite obstaja prav tam, kjer se potresna nevarnost in bančne izpostavljenosti najbolj prekrivajo.
To je tudi osrednje vprašanje, ki ga odpirata obe analizi. Ne koliko milijard evrov bi potres zagotovo uničil, temveč kolikšen del posledic bi lahko prevzeli lastniki, banke in zavarovalnice ter koliko bremena bi nazadnje ostalo državi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
