Več moči državam, manj besede regijam? Spor za evropske milijarde
Evropa obljublja "pravico ostati", vendar službe, stanovanja in javne storitve zahtevajo naložbe. Kako bodo o evropskih milijardah odločali v Sloveniji?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Ljudi z odlokom ne morete pripraviti do tega, da ostanejo,« je na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju opozoril Vasco Alves Cordeiro, predstavnik Evropskega odbora regij. Ljudje po njegovih besedah ostanejo tam, kjer imajo dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in možnosti za dostojno življenje.
Njegovo opozorilo je razkrilo osrednje protislovje evropskih razvojnih ambicij. Evropska komisija želi prebivalcem zagotoviti več možnosti za življenje v domačem okolju, države članice pa se še niso dogovorile, koliko denarja bodo namenile prihodnjemu razvoju. Sporna je tudi predlagana reforma, ki bi lahko spremenila razmerje moči med državnimi in regionalnimi oblastmi.
Izvršni podpredsednik Evropske komisije Raffaele Fitto je 13. oktobra napovedal, da bo Komisija v začetku leta 2027 predstavila strategijo o tako imenovani pravici ostati. Njeno izhodišče je, da odhod zaradi boljših življenjskih priložnosti ne bi smel biti prisila, temveč svobodna odločitev.
»Kraji, ki izgubljajo prebivalce, izgubljajo tudi svojo prihodnost,« je dejal Fitto. Ob tem je poudaril, da primerne zaposlitve, dostopna stanovanja, šole, zdravstvene storitve in prometne povezave niso razkošje, temveč osnovni pogoji za življenje.
Demografska prihodnost Evrope je vse bolj neenakomerna
Podatki Eurostata kažejo, kako razširjen utegne postati problem. Po osnovnem projekcijskem scenariju bi lahko imelo leta 2050 manj prebivalcev kot leta 2025 kar 836 od 1165 evropskih statističnih območij oziroma 71,8 odstotka vseh.
Najizrazitejše zmanjševanje prebivalstva se pričakuje v delih vzhodne in južne Evrope. V številnih krajih lahko odhajanje delovno aktivnih prebivalcev in staranje prebivalstva povečata stroške javnih storitev, otežita zaposlovanje ter zmanjšata možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj.
Evropska komisarka Dubravka Šuica je v Bruslju opozorila, da je treba zato drugače razumeti tudi uspešnost razvojnih politik.
»Uspešna regija ni samo tista, ki privablja naložbe. Je tudi tista, v kateri ljudje vidijo prihodnost zase in za svoje družine,« je poudarila.
Toda demografski upad sam po sebi še ne pomeni, da razvojna politika ni uspešna. Nekatera območja lahko z novimi zaposlitvenimi možnostmi pritegnejo priseljence, a zaradi nizke rodnosti in staranja prebivalstva kljub temu izgubljajo ljudi. Drugje bo pomembneje ohraniti kakovost javnih storitev kot za vsako ceno doseči rast prebivalstva.
Prav te razlike postavljajo pod vprašaj učinkovitost rešitev, ki ne upoštevajo posebnosti posameznih krajev.
Nemčija zahteva manjši proračun, regije svarijo pred posledicami
Evropska pobuda nastaja v času vse ostrejših pogajanj o skupnem proračunu za obdobje od leta 2028 do 2034.
Irsko predsedstvo Sveta EU je 10. oktobra predstavilo kompromis, po katerem bi načrtovano porabo v primerjavi s prvotnim predlogom Evropske komisije zmanjšali za približno 141 milijard evrov oziroma osem odstotkov. Sedemletni proračun bi tako znašal približno 1,62 bilijona evrov v stalnih cenah iz leta 2025.
Čeprav je predlagani znesek še vedno za približno 30 odstotkov višji od sedanjega proračunskega okvira, se evropske prestolnice glede njegove višine in prednostnih nalog močno razhajajo.
Nemški kancler Friedrich Merz je po oktobrskem vrhu evropskih voditeljev vztrajal, da je treba predlog dodatno zmanjšati. Švedski premier Ulf Kristersson pa ga je označil za občutno prevelikega in predragega.
Na drugi strani države, združene v skupini prijateljic kohezije, zagovarjajo ohranitev sredstev za kmetijstvo in razvoj manj razvitih regij. Kompromisu nasprotujejo tudi predstavniki Evropskega parlamenta, ki menijo, da je za evropske ambicije premalo velikodušen.
Irski predlog sicer ohranja predvidene nacionalne dodelitve za kohezijsko in kmetijsko politiko iz predhodnega pogajalskega izhodišča.
Kljub temu je skupna poraba na področju regionalnega razvoja, kmetijstva in ribištva po primerjavi Reutersa približno tri odstotke nižja od prvotnega predloga Komisije.
Dogovora na oktobrskem vrhu ni bilo. Predsednik Evropskega sveta António Costa si zato prizadeva, da bi voditelji soglasje dosegli do konca leta. Če jim to ne uspe, bo manj časa za sprejem potrebne zakonodaje in pripravo programov pred začetkom novega finančnega obdobja.
Za strategijo o pravici ostati je to posebej pomembno, saj Komisija zanjo še ni napovedala samostojnega finančnega sklada. Njen uspeh bo odvisen predvsem od širših razvojnih politik, katerih prihodnje financiranje se šele določa.
Bruselj želi poenostaviti financiranje, regije se bojijo centralizacije
Poleg višine proračuna je sporen tudi predlog drugačnega upravljanja evropskih sredstev.
Evropska komisija želi, da bi države članice v prihodnjem obdobju pripravile enotne nacionalne in regionalne partnerske načrte. Ti bi povezovali področja, ki se zdaj financirajo prek več ločenih programov, med drugim kohezijo, kmetijstvo in ribištvo.
Po mnenju Komisije bi takšna ureditev zmanjšala administrativno zapletenost, izboljšala usklajevanje naložb in omogočila prožnejše prilagajanje razvojnim potrebam.
Toda predstavniki regij opozarjajo, da lahko večja učinkovitost pri upravljanju sredstev pomeni tudi večjo koncentracijo pristojnosti na državni ravni.
Evropski odbor regij zato zahteva zavezujoča zagotovila za sodelovanje regionalnih in lokalnih oblasti pri pripravi, izvajanju in spreminjanju razvojnih načrtov. Predlaga tudi, da bi najmanj 20 odstotkov ustreznih nacionalnih sredstev namenili celostnemu teritorialnemu razvoju.
Svet EU je junija sicer sprejel delno pogajalsko stališče, ki predvideva tesno sodelovanje državnih, regionalnih in lokalnih oblasti. Vendar končna pravila še niso dogovorjena, Evropski odbor regij pa meni, da predvidena zagotovila niso dovolj močna.
»Konkurenčnost ni v nasprotju s kohezijo. Toda konkurenčnost sama ne more doseči tega, kar lahko kohezijska politika doseže za regije in občine,« je v Bruslju opozoril Cordeiro.
Po njegovih besedah bo prihodnji proračun pokazal, ali želi Evropska unija razvoj še naprej spodbujati tudi zunaj največjih gospodarskih središč.
Slovenija že pripravlja načrt, prve reforme do konca novembra
Razprava o vplivu držav na razdeljevanje evropskih sredstev ni več omejena na evropske institucije.
Slovenska vlada je 15. oktobra, dva dni po bruseljskem srečanju o pravici ostati, začela operativne priprave novega načrta za nacionalna in regionalna partnerstva.
Ustanovila je medresorsko delovno skupino, ki jo vodi ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs. Prvi predlog reform mora pripraviti do konca novembra.
»Pristop bo v prihodnje spremenjen,« je ob začetku delovanja skupine poudarila ministrica. Pojasnila je, da bo Slovenija morala za črpanje sredstev pripraviti tudi ustrezne reforme. »Na osnovi teh reform bomo potem dobili tudi sredstva za investicije.«
Vlada je ustanovila še drugo delovno skupino pod vodstvom predsednika vlade, pristojno za strateško usklajevanje prihodnjih evropskih programov ter sprejemanje ključnih odločitev o razvojnih prednostnih nalogah in razporeditvi sredstev.
Slovenska vlada je tako že vzpostavila strukturo, v kateri bodo nastajale pomembne odločitve o prihodnjem financiranju. Iz njenega sporočila pa ni razvidno, kako bodo v pripravo načrta neposredno vključene občine in regionalne razvojne institucije.
To je toliko pomembneje, ker je ministrica Kirbiš Rojs septembra na srečanju evropskih ministrov v Dublinu sama zagovarjala močno kohezijsko politiko, prilagojeno posameznim regijam.
»Evropa je konkurenčna toliko, kolikor so konkurenčne njene regije,« je poudarila in opozorila, da močnejša usmerjenost v potrebe posameznih območij ni ovira evropskim ciljem, temveč pogoj za njihovo doseganje.
Vprašanje je torej, kako bo Slovenija ta načela prenesla v pripravo svojega razvojnega načrta in koliko vpliva bodo pri tem dejansko dobile lokalne skupnosti.
Občutek zapostavljenosti lahko postane tudi politično nezadovoljstvo
Cordeiro je ob koncu razprave opozoril, da posledice neenakomernega razvoja niso omejene na gospodarstvo in demografijo.
»Če se ljudje počutijo zapuščene in izključene, lahko protestirajo, vendar imajo v rokah še eno najmočnejših orožij, svoj glas,« je dejal.
Opozoril je, da se lahko izguba zaupanja v politične institucije izrazi tudi z volilno abstinenco ali protestnim glasovanjem.
Regionalne razlike same po sebi ne pojasnijo volilnih odločitev, vendar se lahko občutek zapostavljenosti še poglobi, kadar prebivalci nimajo možnosti vplivati na odločitve, ki neposredno zadevajo njihovo življenje.
Cordeiro je zato pomen pravice ostati ponazoril z naslovom pesmi More Than Words ameriške skupine Extreme. Po njegovih besedah bo imela evropska pobuda smisel le, če bo postala več kot politična obljuba.
Njeno prvo resnejše merilo pa se oblikuje že pred predstavitvijo strategije.
Evropski voditelji se morajo dogovoriti o denarju, države članice pa o pravilih, po katerih ga bodo razdeljevale. V Sloveniji naj bi prve predloge reform pripravili že do konca novembra.
Odločilno zato ne bo le, koliko evropskih sredstev bo na voljo, temveč kdo bo lahko določil, za kaj jih bodo porabili. Ljudem je namreč težko obljubljati prihodnost v domačem kraju, če pri odločanju o njej nimajo besede.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
