Za 256 pridržanih migrantov 259 milijonov evrov. Kaj zagovarja Slovenija?
Italija je za migrantske centre v Albaniji namenila najmanj 259 milijonov evrov, v njih pa pridržala le 256 ljudi. Bi takšen model podprla tudi Slovenija?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dvesto devetinpetdeset milijonov evrov za 256 pridržanih ljudi. Takšno razmerje med porabljenim denarjem in številom oseb, ki so jih italijanske oblasti v prvih dveh letih namestile v migrantska centra v Albaniji, sta ugotovila novinarja Maite Vermeulen in Giacomo Zandonini.
V letu in pol trajajoči preiskavi sta pregledovala pogodbe, javnofinančne podatke in sodne postopke ter se pogovarjala s pridržanimi, odvetniki in drugimi vpletenimi. Njuno delo, januarja objavljeno na nizozemski platformi De Correspondent, je 21. oktobra prejelo novinarsko nagrado Daphne Caruana Galizia, ki jo podeljuje Evropski parlament.
Ugotovitve prihajajo v času, ko se italijanski model iz spornega nacionalnega projekta spreminja v eno od možnih usmeritev evropske migracijske politike. Evropska unija je namreč oktobra sprejela zakonodajo, ki državam omogoča sklepanje sporazumov o vzpostavitvi centrov za vračanje zunaj EU.
Med zagovornicami strožjega vračanja je tudi Slovenija. Toda podpora učinkovitejšemu izvajanju odločb o vrnitvi še ne pomeni nujno podpore premestitvam ljudi v centre na ozemlju tretjih držav.
Milijon evrov na pridržanega, večino so vrnili v Italijo
Italijanska premierka Giorgia Meloni in albanski premier Edi Rama sta novembra 2023 podpisala sporazum o vzpostavitvi dveh centrov v krajih Shëngjin in Gjadër. Italija naj bi v njih obravnavala prošnje za azil ljudi, ki bi jih njene oblasti prestregle v mednarodnih vodah Sredozemskega morja.
Projekt je kmalu naletel na pravne ovire. Italijanska sodišča so večkrat zavrnila pridržanje oseb, premeščenih v Albanijo, zaradi česar so jih morale oblasti vrniti v Italijo.
Med oktobrom 2024 in januarjem 2025 je bilo v Albanijo pripeljanih 73 ljudi, vendar prvotna ureditev ni zaživela, kot je načrtovala vlada.
Melonijeva je kljub zapletom vztrajala pri projektu. »Projekt bo deloval. Obstajajo rešitve. Storila bom vse, da bo uspel,« je zagotovila.
Marca 2025 je vlada spremenila namen centrov. Namesto prvotno predvidene obravnave novih prošenj za azil so začeli v Albanijo premeščati ljudi, ki so že bili v Italiji in so jim oblasti odredile vrnitev.
Med aprilom in oktobrom 2025 je bilo v center Gjadër po podatkih, ki sta jih pridobila preiskovalca, premeščenih 183 ljudi. Večina se jih je po sodnih odločitvah vrnila v Italijo, pet pa so jih iz Albanije neposredno odpeljali v Egipt. Avtorja preiskave opozarjata, da so bile tudi te odstranitve pravno sporne.
V prvih dveh letih projekta sta tako identificirala 256 pridržanih oseb in najmanj 259 milijonov evrov izdatkov.
Razmerje znaša približno milijon evrov na pridržanega, vendar ne gre za strošek njegove individualne oskrbe. V izračun so vključeni tudi gradnja centrov, infrastruktura in drugi stroški celotnega projekta.
Preiskovalca ocenjujeta, da je dejanska poraba še višja, saj nista pridobila vseh podatkov, med drugim celotnih stroškov vojaških ladij, s katerimi so ljudi prevažali v Albanijo.
Italijanski parlament je stroške projekta za prvih pet let prvotno ocenil na 653 milijonov evrov, notranje ministrstvo pa je pozneje omenjalo že 800 milijonov.
»Gre bolj za veliko operacijo odnosov z javnostmi kot za politiko, ki bi dejansko pospešila vračanje migrantov,« je Vermeulen povedala za Euronews.
Pridržani opisujejo stiske, novinarji težave pri pridobivanju informacij
Preiskava se ni omejila na finančno plat projekta. Novinarja sta dokumentirala tudi ravnanje s pridržanimi in omejitve pri neodvisnem preverjanju razmer v centrih.
Med sogovorniki je bil 36-letni Younouse Kone iz Gvineje, ki je v Italiji živel skoraj 15 let. Po njegovih besedah je za premestitev v Albanijo izvedel šele na krovu italijanske vojaške ladje, kamor so ga pripeljali vklenjenega.
V centru Gjadër se je soočal s pomanjkanjem informacij in omejenimi možnostmi gibanja. Preiskovalcema je povedal, da je v enem mesecu videl dva poskusa samomora med drugimi pridržanimi.
O samopoškodovanju in težavah pri dostopu do pravne pomoči ter zdravstvene oskrbe so poročali tudi drugi sogovorniki, med njimi odvetniki in poslanci, ki so obiskali center.
Avtorja sta pri preverjanju navedb naletela na dodatne ovire. Italijanske oblasti jima niso dovolile obiska centrov, na številne zahteve za dostop do informacij pa nista prejela odgovorov. Ugotovila sta tudi, da so bile nekatere pogodbe sklenjene po izrednih postopkih, zaposleni pa so podpisovali stroge dogovore o nerazkrivanju informacij.
»Z italijanske strani je bilo paradoksalno precej manj preglednosti, tako glede finančnih podatkov kot glede razmer in števila pridržanih,« je Zandonini po prejemu nagrade povedal tiskovni agenciji ANSA.
Zaradi vprašanj o preglednosti porabe javnega denarja se je italijanska nevladna organizacija ActionAid obrnila tudi na italijansko računsko sodišče.
Evropska unija odpira pot podobnim centrom
Kljub pravnim zapletom in visokim stroškom italijanskega projekta se več evropskih držav zavzema za vzpostavitev podobnih centrov zunaj EU.
Nova uredba EU o vračanju, sprejeta 7. oktobra, omogoča sklepanje dogovorov s tretjimi državami, ki bi sprejemale ljudi brez pravice do prebivanja v Evropski uniji.
Določbe, ki omogočajo takšne dogovore, se uporabljajo od 16. oktobra, medtem ko se bo večina preostalih pravil začela uporabljati oktobra prihodnje leto.
V tako imenovane centre za vračanje bi bilo mogoče premestiti osebe, ki so prejele odločbo o vrnitvi. Njihova nadaljnja obravnava bi potekala na podlagi sporazuma med članico EU in državo gostiteljico.
Uredba za takšne dogovore določa zahteve glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava, vključno s prepovedjo vračanja ljudi v države, kjer bi jim grozilo preganjanje ali resna nevarnost. Premestitve mladoletnikov brez spremstva po tej ureditvi niso dovoljene.
Zagovorniki sprememb opozarjajo na nizko učinkovitost sedanjega sistema. Po podatkih Evropske komisije je stopnja izvršenih vrnitev leta 2025 znašala 28 odstotkov, kar pomeni, da velik del odločb o vrnitvi ni bil izvršen.
Nemčija, Avstrija, Danska, Nizozemska in Grčija so zato oblikovale skupno pobudo za vzpostavitev centrov v sodelovanju z državami zunaj EU. Prve premestitve načrtujejo v letu 2027.
»Še letos želimo doseči dogovor s tretjimi državami, ki bo omogočil ustanovitev centrov za vračanje,« je septembra napovedal nemški notranji minister Alexander Dobrindt.
Po stališču sodelujočih držav bi takšni centri olajšali izvajanje odločb o vrnitvi, zlasti kadar ljudi ni mogoče neposredno vrniti v državo izvora. Organizacije za človekove pravice pa opozarjajo na možnost dolgotrajnega pridržanja in oteženega pravnega varstva.
Italijanski projekt ob tem kaže, da premestitev izven ozemlja EU sama po sebi še ne zagotavlja uspešne vrnitve v izvorno državo.
Slovenija podpira strožja vračanja, Hrvaška centrov ne želi na svojem ozemlju
V razpravi o zaostrovanju evropske migracijske politike sodeluje tudi Slovenija.
Predsednik vlade Janez Janša je junija skupaj z voditelji 18 drugih držav članic podpisal pismo predsedniku Evropskega sveta in predsednici Evropske komisije s pozivom k odločnejšemu ukrepanju na področju migracij.
Podpisnice so zahtevale učinkovitejše vračanje oseb brez pravice do prebivanja, okrepitev boja proti tihotapljenju ljudi in tesnejše sodelovanje s tretjimi državami.
»Slovenija se je končno pridružila 18 članicam EU, ki terjajo bistveno spremembo imigracijske politike tudi v praksi,« je ob podpisu sporočil Janša.
Podobna stališča je septembra na srečanju z italijanskim in hrvaškim kolegom zagovarjal minister za notranje zadeve Franci Matoz. Izpostavil je potrebo po hitrejšem vračanju oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za prebivanje, in učinkovitejšem nadzoru migracijskih poti.
»Slovenija beleži porast nezakonitih migracij,« je opozorilk minister.
Po podatkih policije je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavanih 23.237 nedovoljenih vstopov v državo, v enakem obdobju lani pa 19.476.
Slovenija se ni pridružila skupini petih držav, ki pripravljajo skupni projekt centrov zunaj EU. Iz doslej objavljenih stališč slovenske vlade prav tako ni razvidno, ali podpira takšen način vračanja oziroma ali bi bila pripravljena sodelovati pri njegovem financiranju.
Sosednja Hrvaška je svoje stališče do vzpostavitve centrov na lastnem ozemlju izrazila precej jasneje.
Premier Andrej Plenković je 7. oktobra v pogovoru za HRT dejal, da Hrvaška takšnih centrov ne bo sprejela.
»Na Hrvaškem migrantskih centrov ne bo. Naša vlada tega zagotovo nikoli ne bi podprla,« je poudaril.
Ob tem je izpostavil pomen varovanja zunanjih meja EU in zmanjševanja nedovoljenih migracij. Njegova zavrnitev se je nanašala na vzpostavitev centrov na Hrvaškem, ne na vse oblike sodelovanja pri vračanju ljudi v tretje države.
Koliko bi takšna politika stala Slovenijo?
Nova evropska uredba državam članicam omogoča sodelovanje pri vzpostavljanju centrov za vračanje zunaj EU, vendar jim tega ne nalaga. Slovenija se bo lahko sama odločala, ali želi sodelovati pri posameznih projektih in pod kakšnimi pogoji.
Italijanski primer je pri tem pomemben predvsem zaradi razlike med zastavljenimi cilji in dosedanjimi rezultati. Centra sta bila namenjena učinkovitejšemu obravnavanju prošenj za azil in pozneje vračanju ljudi, ki niso imeli pravice ostati v Italiji. Toda preiskava je pokazala, da se je večina premeščenih zaradi sodnih odločitev vrnila prav v Italijo.
Slovenska vlada zagovarja učinkovitejše vračanje, ni pa še javno predstavila stališča do sodelovanja v centrih zunaj EU. Pri odločitvi ne bo pomembno zgolj, ali bi takšen model lahko pospešil vračanje ljudi, temveč tudi, koliko bi stal, kdo bi nadziral njegovo delovanje in kakšne rezultate bi bilo mogoče pričakovati.
Slovensko vlado smo vprašali, ali podpira centre za vračanje migrantov zunaj EU, ali bi sodelovala pri njihovem financiranju ter kako ocenjuje stroške, učinkovitost in pravna tveganja italijanskega modela. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
