Gorščak po referendumu: "Politika nima mandata za ukinitev RTV prispevka"
Natalija Gorščak po tesnem referendumskem izidu opozarja pred ukinitvijo RTV-prispevka. Novinarski organizaciji svarita pred političnim podrejanjem RTV.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je po objavi delnih neuradnih rezultatov posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka poudarila, da tesnega izida ne razume kot nezaupnico javni radioteleviziji. Nasprotno, po njeni oceni je rezultat pokazal, da velik del javnosti prepoznava pomen javnega medija in njegovega stabilnega financiranja.
Gorščak se je zahvalila vsem, ki so se udeležili referenduma, tako podpornikom kot nasprotnikom ukinitve prispevka. Ob tem je ocenila, da je bil rezultat glede na po njenem mnenju populistično zastavljeno referendumsko vprašanje potrditev dobrega dela RTV Slovenija. Izpostavila je rast gledanosti televizijskih programov, stabilno poslušanost radijskih programov in vse večjo priljubljenost spletnega portala RTVSLO ter platforme RTV 365.
"Politika nima mandata za ukinitev prispevka"
Predsednica uprave je poudarila, da tako tesnega izida ne bi smeli razumeti kot dovoljenje za ukinitev RTV-prispevka. Po njenem mnenju je bilo referendumsko vprašanje zastavljeno na način, ki je javnost namenoma razdelil.
"Meni se zdi, da tako tesen izid pomeni samo to, da politika nima mandata volivcev, da ukine RTV-prispevek, ima pa mandat, da z javnostjo opravi razpravo, kakšen RTV si želi ta javnost," je dejala.
Prepričana je, da si državljani želijo kakovostne in neodvisne medije, zato bi morala razprava o prihodnosti javne radiotelevizije vključevati tako politiko kot širšo javnost. Ob tem je priznala, da RTV Slovenija potrebuje preobrazbo, vendar mora biti ta premišljena in usklajena z njenim javnim poslanstvom.
Po njenih besedah bi bilo treba najprej določiti, katere naloge mora javna radiotelevizija opravljati in katerih v današnjem medijskem okolju morda ni več treba izvajati. Šele na tej podlagi bi bilo smiselno spreminjati njen način delovanja in financiranja.
Opozarja na nevarnosti proračunskega financiranja
Gorščak je izrazila tudi pomisleke glede morebitnega prenosa financiranja RTV Slovenija neposredno v državni proračun. Ocenjuje, da bi takšna ureditev lahko povečala odvisnost javnega medija od vsakokratne oblasti in otežila zagotavljanje uredniške neodvisnosti.
Kot primer je navedla pogajanja z uradom za narodnosti, pri katerih se je po njenih besedah pokazalo, kako zahteven je lahko dogovor o financiranju posameznih dejavnosti. Opozorila je, da bi se RTV Slovenija ob pogajanjih o celotnem financiranju z državo lahko znašla v položaju, ko bi bila prisiljena sprejeti tudi zanjo neugodne pogoje.
Spomnila je še na izkušnje nekaterih evropskih javnih radiotelevizij. Po njenih navedbah so se težave pojavljale tudi na Finskem, kjer se politika ni v celoti držala dogovorjenega financiranja javne radiotelevizije. Podobno so se po njenih besedah s precejšnjo negotovostjo glede financiranja soočali tudi francoski javni mediji. Posebej je opozorila na položaj manjših držav, kjer je po njenem prepričanju nevarnost političnega vplivanja prek financiranja še večja.
DNS in SNS: Referendumsko vprašanje zavajajoče
Tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) sta se odzvala na izide posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Čeprav se izid, kot vse kaže, za las nagiba v prid ukinitvi prispevka, v obeh organizacijah opozarjajo, da tako tesna razlika vladajoči koaliciji ne daje prostih rok za spreminjanje financiranja javne radiotelevizije.
V skupnem odzivu so izrazili obžalovanje nad pričakovanim rezultatom, obenem pa zadovoljstvo, da je velik del volivcev prepoznal pomen RTV Slovenija in njenega stabilnega financiranja. Prepričani so, da mora vsaka sprememba načina financiranja javnega servisa temeljiti na široki javni razpravi in vključevanju stroke.
Opozarjajo na nevarnost političnega podrejanja
Novinarski organizaciji sta bili do referendumskega vprašanja kritični že pred glasovanjem. Ocenjujeta, da je bilo zavajajoče in da se za obljubo finančne razbremenitve gospodinjstev skriva namera političnega podrejanja javne radiotelevizije. Kot primer navajata četrtkovo predreferendumsko soočenje na TV Slovenija, na katerem naj bi predstavniki vladnih strank izražali željo po vplivanju na informativni program. Opozarjata tudi na predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki je bil po njunih navedbah le nekaj dni pred referendumom vložen v vladno proceduro brez upoštevanja pripomb novinarskih organizacij in stroke.
Posebej problematična se jima zdi predvidena sestava novega nadzornega sveta RTV Slovenija. Po navedbah DNS in SNS bi vlada v ta sedemčlanski organ imenovala kar šest predstavnikov. "Namera vladne koalicije je jasna – finančna in upravljavska podreditev javne radiotelevizije," opozarjata organizaciji.
Zahtevajo stabilno financiranje RTV Slovenija
V DNS in SNS zagovarjajo ohranitev RTV-prispevka, saj ga razumejo kot neposredno povezavo med državljani in javno radiotelevizijo. Opozarjajo, da referendumskega rezultata ne bi smeli razumeti kot splošnega nezadovoljstva z RTV Slovenija oziroma kot sporočila, da javnega medija ne potrebujemo.
Po njuni oceni bi lahko prenos financiranja v državni proračun ali uvedba prostovoljnega prispevka povečala ranljivost javne radiotelevizije za politične in komercialne pritiske, če financiranje ne bi bilo jasno določeno, predvidljivo, stabilno in zadostno. Opozarjata tudi na morebitno neskladnost takšnih sprememb z evropskim aktom o svobodi medijev (EMFA).
Od vladajoče koalicije zato pričakujeta odgovorno zagotavljanje financiranja RTV Slovenija, ki so jo tudi predstavniki vladnih strank med kampanjo označevali za pomembno medijsko in kulturno ustanovo. V obeh organizacijah napovedujejo, da bodo pozorno spremljali nadaljnje zakonodajne korake vlade. Obenem poudarjajo, da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za preprečitev političnega podrejanja javne radiotelevizije in zaščito ustavne pravice državljanov do obveščenosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
