Krog, križec ali trikotnik? Na tajni glasovnici bo še vedno mogoče vse
Poslanci niso podprli sprememb, ki bi prepovedale prepoznavne oznake na tajnih glasovnicah. Spor je odprl vprašanje, kaj tajno glasovanje sploh pomeni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tajno glasovanje naj bi poslancu omogočilo, da nihče ne more preveriti, kako je glasoval. Toda kaj se zgodi, če poslanec svojo glasovnico označi z značilnim znakom in tako omogoči, da jo je pri štetju mogoče prepoznati? Prav to vprašanje je bilo v središču predloga Svobode in Levice, ki bi dodatno označene glasovnice razglasil za neveljavne ter prepovedal njihovo fotografiranje in kazanje drugim. Spremembe poslovnika državnega zbora v sredo niso dobile potrebne podpore matične komisije.
Predlog je na komisiji za poslovnik podprlo šest od 14 navzočih poslancev Svobode in Levice, proti pa so glasovali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice, poroča STA. Za spremembo poslovnika je potrebna dvotretjinska podpora, zato predlog na matičnem delovnem telesu ni prejel dovolj glasov.
Po predlogu bi bila glasovnica neveljavna, če bi poslanec nanjo poleg oznake, s katero izrazi svojo voljo, dodal kakršenkoli znak, po katerem bi jo bilo mogoče prepoznati.
Poslanci glasovnic prav tako ne bi smeli kazati drugim ali jih fotografirati, elektronskih naprav pa ne bi smeli nositi v glasovalne kabine. Omejitve bi veljale tudi za člane komisije, ki glasovnice po glasovanju šteje.
Predlagatelji so želeli preprečiti predvsem možnost, da bi bilo mogoče po končanem glasovanju ugotoviti, kako je glasoval posamezen poslanec.
Ko tajno glasovanje pusti podpis
Predlog ni nastal brez konkretnega povoda.
Po enem prvih tajnih glasovanj novega sklica državnega zbora je STA razkrila, da je bil del glasovnic v podporo predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću dodatno označen. Na njih so se pojavljali različni znaki, med njimi tudi križci, krogi in druge oblike. Primerjava števila enako označenih glasovnic s številom poslancev posameznih skupin je omogočala sklepanje, od kod so glasovi prišli.
Prav tu se pojavi težava. Glasovanje je formalno še vedno tajno, saj na glasovnici ni imena poslanca. Če pa se poslanci neke skupine vnaprej dogovorijo za določen način označevanja, je pozneje mogoče preveriti, ali je skupina glasovala tako, kot je bilo dogovorjeno.
Predlagatelji so zato želeli preprečiti ne le neposredno razkrivanje glasovnice, ampak tudi posredne načine, s katerimi bi jo bilo mogoče povezati z določenim poslancem ali skupino.
Poslanka Svobode Janja Sluga je dejala, da želijo tajnost glasovanja določiti kot »absolutno procesno pravilo«. Po njenem mnenju mora biti onemogočena identifikacija posamezne glasovnice in s tem glasu posameznega poslanca.
Pri tem se je oprla tudi na ustavno določbo, po kateri so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na navodila. Tajno glasovanje je po razlagi predlagateljev eno od varoval, ki poslancu v posebej občutljivih primerih omogoča, da se odloči brez možnosti naknadnega nadzora svoje poslanske skupine.
»Ne želimo tajnega glasovanja samo na papirju, pač pa v praksi,« je med razpravo dejala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, poroča STA.
Pravna služba je opozorila na drugo plat problema
Predlog pa ni bil brez pravnih pomislekov. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju opozorila, da ni enako, če je poslanec prisiljen razkriti svoj glas ali če se sam prostovoljno odloči povedati, kako je glasoval.
Po njenem mnenju bi bilo treba razlikovati med nadzorovanjem poslanca in njegovo lastno odločitvijo, da glas razkrije. Predlagane spremembe te razlike niso dovolj jasno upoštevale, del predlaganih omejitev pa naj bi šel dlje od ukrepov, ki so neposredno potrebni za varovanje tajnosti glasovanja.
To je postalo tudi eno osrednjih vprašanj politične razprave. Ali tajnost pomeni predvsem pravico poslanca, da mu glasu ni treba razkriti, ali pa mora biti sistem vzpostavljen tako, da svojega glasu tudi sam ne more narediti prepoznavnega na sami glasovnici.
Nasprotniki predloga so zagovarjali prvo razlago.
Je pomembno, ali poslanec nariše krog ali trikotnik?
V SDS so ocenili, da sedanja ureditev zadostuje. Poslanec Vinko Levstek je opozoril, da poslovnik poslancem ne določa natančnega načina, kako morajo označiti svojo odločitev.
Po njegovem mnenju ni bistveno, ali nekdo svojo voljo izrazi s krogom, trikotnikom ali kvadratom, če je z glasovnice jasno razvidno, kako je glasoval.
Ob tem je dejal, da nobenemu poslancu ni bilo »z orožjem zagroženo«, da mora glasovnico označevati na določen način.
Poslanec SDS Aleš Hojs je razpravo razširil še na druge podrobnosti postopka tajnega glasovanja. Med drugim je odprl vprašanje poslancev, ki glasovnice sploh ne prevzamejo, in vrstnega reda možnosti na glasovnicah, kjer je ponekod najprej navedeno PROTI in nato ZA.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je poudaril predvsem osebno odgovornost poslancev. Po njegovih besedah nobena pravila ne morejo preprečiti kršitev, če jih želi nekdo zavestno obiti. Poslanec pa se lahko tudi po tajnem glasovanju sam odloči javno povedati, kako je glasoval.
Svoboda poslanca kot argument na obeh straneh
Zanimivo je, da sta obe strani v razpravi uporabljali skoraj isti argument. Obe sta se sklicevali na svobodo poslanca, vendar sta jo razumeli drugače.
Predlagatelji so trdili, da mora biti poslanec zaščiten pred možnostjo, da bi njegova stranka preverjala, ali je upošteval njena navodila.
Nasprotniki so odgovarjali, da prav poslanska svoboda pomeni tudi možnost, da poslanec svojo odločitev prostovoljno pokaže ali izrazi na način, ki ga sam izbere.
Ta spor je postal posebej očiten pri Resnici.
Predsednik stranke Zoran Stevanović je pred tem napovedoval podporo spremembam, vendar poslanci Resnice predloga na komisiji niso podprli. Vodja njihove poslanske skupine Katja Kokot je dejala, da razmišlja s svojo glavo, in svoje glasovanje označila za »šolski primer« ustavne samostojnosti poslanca.
Predlagateljem je očitala tudi, da o samostojnosti poslancev težko govorijo verodostojno, saj Resnica Svobodo obtožuje poskusov pridobivanja oziroma podkupovanja njihovih poslancev. Gre za očitek Resnice, ki ga je v razpravi ponovila Kokot, ne za ugotovljeno dejstvo.
Mesec opozoril na vladavino strankarskih vrhov
Predsednik komisije za poslovnik Luka Mesec iz Levice je problem zastavil širše.
Po njegovem mnenju demokracija potrebuje varovalke, ki posameznemu poslancu omogočajo tudi ugovor lastni politični skupini. Če takšne možnosti ni, se po njegovih besedah parlamentarno odločanje približa položaju, v katerem o glasovih v resnici odločajo vodstva strank.
V takšnem sistemu bi se po njegovih besedah postavilo vprašanje, zakaj poslance sploh potrebujemo, če bi bilo njihovo glasovanje vnaprej določeno glede na navodila strankarskih vodstev.
Sluga je podobno opozorila, da posebni znaki na glasovnici težko služijo drugemu namenu kot temu, da jo je mogoče pozneje prepoznati. Pri vprašanju, zakaj bi nekdo svojo voljo namesto na običajen način označil denimo s trikotnikom, je takšno ravnanje označila za »norčevanje in posmehovanje demokraciji«.
Poslanec Demokratov Franc Križan je medtem celotno razpravo označil za »festival dvoličnosti« in poudaril, da bi morali poslanci predvsem dosledno spoštovati ustavo in poslovnik.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
