Vozniki s telefoni na muhi kamer: tak nadzor kmalu tudi v Sloveniji?
En sam pogled na telefon je lahko dovolj za nesrečo. AVP začenja preventivno akcijo, policija pa napoveduje poostren nadzor.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) danes začenja preventivno akcijo Osredotoči se na cesto, ki bo trajala do 11. oktobra. Namen akcije je opozoriti na nevarnosti, ki jih v prometu povzročajo različni motilci pozornosti, predvsem uporaba mobilnih telefonov. K večji zbranosti pozivajo vse udeležence v prometu – voznike, pešce, kolesarje in uporabnike e-skirojev.
Ob začetku akcije so AVP, Evropski svet za varnost prometa (ETSC) in Zavod VOZIM danes v Ljubljani pripravili tudi mednarodno konferenco PIN Talk z naslovom »Vpliv motilcev pozornosti na prometno varnost«. Na njej so strokovnjaki iz Slovenije in tujine predstavili podatke, raziskave in prakse s področja voznikove pozornosti, uporabe telefona med vožnjo, nadzora ter novih tehnoloških rešitev.
Udeležence sta v uvodu pozdravila Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP, in Damijan Leskovšek, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energijo. Poudarila sta pomen sodelovanja različnih deležnikov pri izboljševanju prometne varnosti ter celovitega pristopa k zmanjševanju motenj pozornosti v prometu.
Ne moti nas le telefon
Direktorica AVP Saša Jevšnik Kafol je opozorila, da telefon ni edini dejavnik, ki lahko odvrne pozornost. Med motilce sodijo tudi prehranjevanje, ličenje, utrujenost in slabo počutje. »Če smo zelo utrujeni, nezbrani in slabe volje, nam tudi to zmoti pozornost do te mere, da lahko pride do prometne nesreče,« je povedala.
Po njenih besedah udeleženci prometa večinoma dobro vedo, kaj je varno ravnanje, vendar je stanje na cestah pogosto povsem drugačno. Prav zato AVP vidi veliko prostora za izboljšave pri izobraževanju in ozaveščanju.
To potrjujejo tudi rezultati spletne ankete AVP Kaj se dogaja za volanom?, v kateri je sodelovalo 1.180 voznikov. Kar 82,8 odstotka sodelujočih je priznalo, da v zadnjem mesecu med vožnjo niso bili povsem osredotočeni, 32,3 odstotka pa jih je bilo nepozornih občasno ali pogosteje.
Glavni vir motenj ostaja mobilni telefon. 46,2 odstotka voznikov je navedlo, da jih med vožnjo premotijo obvestila, dobra četrtina pa jih med vožnjo piše sporočila ali brska po družbenih omrežjih. Poleg telefona voznike motijo tudi druge dejavnosti, kot so hrana, pijača ali urejanje videza (48,8 odstotka), posledično pa je 50,4 odstotka sodelujočih že prepozno opazilo prometno signalizacijo.
Pri tem AVP opozarja, da spletna anketa zaradi prostovoljnega sodelovanja in neverjetnostnega vzorca ni reprezentativna za vse voznike v Sloveniji. Rezultati tudi ne dokazujejo vzročne povezave med posameznimi motilci in prepoznim opažanjem signalizacije, opozarjajo pa na pomen stalne osredotočenosti na prometno okolje.
»Pozornost je omejen vir. Motnja je lahko vizualna, fizična ali kognitivna – oči niso na cesti, roke niso pri vožnji ali pa so misli usmerjene drugam. Za varno vožnjo zato potrebujemo vse tri: pogled na cesti, roke pri vožnji in misli pri dogajanju okoli nas,« je poudarila dr. Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP.
Med stališči in vedenjem je razkorak
Da je razkorak med zavedanjem nevarnosti in dejanskim vedenjem prisoten tudi širše, kaže mednarodna raziskava ESRA3, ki je leta 2023 zajela več kot 37.000 udeležencev iz 39 držav.
Uta Meesmann in Isabel Verwee z belgijskega inštituta Vias sta predstavili evropski pogled na odvračanje pozornosti. Raziskava kaže, da je kljub nizki sprejemljivosti uporabe telefona v roki med vožnjo takšno vedenje še vedno pogosto. V Evropi telefon v roki uporablja od približno 15 do 49 odstotkov voznikov, pri čemer so deleži višji med mlajšimi vozniki in moškimi.
Slovenija pri uporabi telefona med vožnjo izstopa. 29 odstotkov slovenskih voznikov je poročalo o telefoniranju z napravo v roki, evropsko povprečje pa je 22 odstotkov. Prostoročno je telefoniralo 64 odstotkov slovenskih voznikov, evropsko povprečje pa je 51 odstotkov. Hkrati 82 odstotkov vprašanih v Sloveniji podpira prepoved uporabe telefona v roki med vožnjo.
Podobno kaže tudi anketa AVP. Kar 87,4 odstotka sodelujočih bi podprlo pogostejši nadzor nad uporabo telefona v roki. Prepoved prostoročnega telefoniranja, z izjemami klicev na številki 112 in 113, pa ima 40,3-odstotno podporo.
Podatki tako kažejo na razkorak med stališči in vedenjem ter poudarjajo pomen izobraževanja, ozaveščanja in učinkovitega nadzora.
Policija napoveduje nadzor
V času preventivne akcije bo policija izvajala nadzor nad uporabo mobilnih telefonov ter druge opreme in naprav, ki lahko zmanjšujejo voznikovo pozornost in sposobnost obvladovanja vozila.
Policist Damjan Skok je poudaril, da policisti tovrstne prekrške že ugotavljajo tudi s pomočjo tehničnih sredstev. V prihodnje si želijo še več takšnih pripomočkov, vendar so za njihovo uporabo potrebne ustrezne pravne podlage.
Skok je na konferenci predstavil tudi zakonsko ureditev uporabe naprav in opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje oziroma zmožnost obvladovanja vozila. Govora je bilo tudi o spremembah 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, podatkih o nadzoru pred in po zaostritvi določb ter vprašanjih, ki se pri razlagi predpisa pojavljajo v praksi.
Pomemben del prihodnjega nadzora bodo predstavljale tudi tehnične možnosti, vključno z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence.
Udeleženci mednarodne konference Vpliv motilcev pozornosti na prometno varnost so kot enega ključnih ukrepov izpostavili prav poostren nadzor. Če vozniki vedo, da jih lahko pri prekršku ujamejo in kaznujejo, je večja verjetnost, da bodo upoštevali pravila.
Kamere že zaznavajo voznike s telefonom
David Fernandez Sifres z Nacionalnega centra za avtomatizirano obravnavo prometnih prekrškov v Španiji je predstavil tamkajšnji sistem nadzora.
V Španiji so v zadnjih letih uvedli kamere, ki na cestah zaznavajo voznike, ki med vožnjo uporabljajo telefon. Namen takšnega nadzora je tudi preventiven – vozniki naj bi zaradi zavedanja, da so lahko nadzorovani, telefon med vožnjo pustili pri miru.
Po podatkih, predstavljenih na konferenci, v Španiji ocenjujejo, da so motilci pozornosti prisotni pri približno 30 odstotkih vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Tradicionalni nadzor policistov ima pri odkrivanju motenj pozornosti svoje omejitve, saj je takšne prekrške težko zaznati, razpoložljivi viri za nadzor pa so omejeni.
Španski Nacionalni center za avtomatizirano obravnavo prometnih prekrškov (CTDA), ki deluje od leta 2008, zato uporablja avtomatiziran sistem. Kamere zajamejo fotografije, posnetki pa se v CTDA s pomočjo umetne inteligence najprej filtrirajo, nato pa jih v dvostopenjskem postopku pregledajo še ljudje.
Po predstavljenih podatkih se je sistem izkazal za uspešnega: ugovor je bil vložen v 4,57 odstotka primerov izrečenih kazni, pritožba pa v 1,46 odstotka primerov.
Primer Španije je pokazal eno od možnosti, kako lahko tehnologija dopolni klasične oblike nadzora in omogoči bolj sistematično odkrivanje prekrškov, ki jih je pri običajnem policijskem nadzoru težje zaznati.
Nadzor lahko pomeni več kot le kazen
Na podlagi raziskav vedenja voznikov, policijskega nadzora in ukrepov za izboljšanje prometne varnosti je predstavila možnost, da neposredni stiki pri nadzoru oziroma stiki, izvedeni s pomočjo tehnologije, postanejo tudi priložnost za izobraževanje, spodbujanje odgovornega odnosa do prometne varnosti ter krepitev zaupanja in legitimnosti nadzora.
Ob tem je izpostavila tudi omejitve takšnega pristopa. Izboljševanje prometne varnosti zgolj z ukrepi nadzora in izvrševanja predpisov ni enostavno, zato so potrebni širši in med seboj povezani ukrepi.
Tudi zasloni v avtomobilih so lahko motilec
Na nove izzive opozarja tudi razvoj tehnologije v vozilih. Jenny Carson iz ETSC je predstavila širši evropski kontekst prometne varnosti in podatke programa PIN o številu smrtnih žrtev in hudo poškodovanih v državah EU. Posebno pozornost je namenila nadzoru uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ter podatkom o številu izdanih glob oziroma kazni za ta prekršek.
Opozorila je tudi na zaslone in infotainment sisteme v vozilih, ki predstavljajo nov vidik odvračanja pozornosti. Pri tem se odpira vprašanje, kako naj se prometnovarnostni vidik upošteva pri razvoju in uporabi vedno bolj kompleksnih informacijskih sistemov v vozilih.
Tudi pešci niso izvzeti
Na AVP opozarjajo, da nevarnost motene pozornosti ne velja samo za voznike. Tudi pešci, kolesarji in uporabniki e-skirojev morajo biti pozorni na dogajanje okoli sebe.
Skok zato opozarja, naj telefon ne postane rutina med udeležbo v prometu. Vsako odvračanje pozornosti namreč povečuje tveganje za nevaren dogodek.
Udeleženci konference so prepričani, da bi bilo treba uporabo telefona med vožnjo prepovedati, izjema pa bi bili klici na nujne telefonske številke. Ob nadzoru bo po njihovem mnenju v prihodnjih letih ključnega pomena tudi izobraževanje o nevarnostih motilcev pozornosti ter razvoj tehničnih sredstev za odkrivanje prekrškov.
Od podatkov in raziskav do konkretnih rešitev
Na konferenci so se tako povezali različni pogledi – od slovenskih podatkov in izkušenj Policije do evropskih raziskav, raziskovalnih ugotovitev ter konkretnih primerov uporabe tehnologije pri nadzoru.
Skupna tema predstavitev je bila, da odvračanje pozornosti ni omejeno zgolj na uporabo mobilnega telefona. Motnja je lahko vizualna, fizična ali kognitivna, njen vir pa so lahko telefon, drugi elektronski sistemi in zasloni, različna opravila med vožnjo ali misli, ki niso usmerjene v prometno dogajanje.
Učinkovito preprečevanje zato zahteva več medsebojno povezanih pristopov: preventivo in ozaveščanje, raziskovanje vedenja, jasna pravila, učinkovit nadzor ter premišljeno uporabo novih tehnologij.
Okrogla miza: kako zmanjšati razkorak med vedenjem in zavedanjem?
V zaključnem delu konference je razprava tekla o tem, kako ugotovitve raziskav in izkušnje različnih držav prenesti v učinkovitejše ukrepe. Med drugim so odprli vprašanja učinkovitosti nadzora, možnosti uporabe umetne inteligence in drugih tehnologij, vloge preventive ter potrebe po širšem obravnavanju motenj pozornosti – tudi v povezavi z vedno bolj kompleksnimi sistemi v vozilih.
Poseben izziv ostaja razkorak med tem, kar udeleženci v prometu prepoznavajo kot nevarno, in njihovim dejanskim vedenjem. Podatki slovenske ankete AVP in raziskave ESRA3 kažejo, da se pomen osredotočenosti na vožnjo dobro prepoznava, vendar se to ne odraža vedno v vsakodnevnem ravnanju. Izkušnje kažejo, da so vozniki previdnejši, če imajo občutek, da so nadzorovani in da obstaja možnost sankcij. Zato nas čaka še veliko dela na področju prometne kulture, predvsem pa pri spreminjanju dojemanja časa, ki ga preživimo na cesti. Vožnja ne sme biti »izgubljeni čas«, ki ga želimo izkoristiti za druga opravila, temveč mora biti na prvem mestu varnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
