Datacake

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prve meritve kažejo pričakovane rezultate: velike razlike med tlakovanimi in zelenimi površinami, ki lahko ob vročih dnevih presegajo tudi štiri stopinje Celzija, so sporočili iz Urbanističnega studia Prostorož.

Urbanistični studio Prostorož je v okviru projekta CLISHE in v sodelovanju s podjetjem Senzemo na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC) in Onkološkega inštituta Ljubljana namestil osem temperaturnih senzorjev za spremljanje letošnje vročine. Meritve potekajo od 24. junija, gibanje temperature zraka in vlažnosti pa lahko javnost spremlja v živo na spletni strani, so navedli v sporočilu.

Lokacije so blizu, razlike pa velike

Kot so zapisali, so senzorji nameščeni na ploščadi pred urgenco, porodnišnico, na ploščadi pred glavno stavbo UKC, ob vhodu v Onkološki inštitut Ljubljana ter na nekaterih zelenih površinah na območju. Kontrolni senzor je postavljen v najbližjem parku Tabor z gosto senco dreves. Takšna postavitev po besedah vodje projekta pri Urbanističnem studio Prostorož Zale Velkavrh omogoča dejansko primerjavo med zelenimi in tlakovanimi površinami. "Čeprav se vse lokacije nahajajo približno v radiju 500 metrov, so razlike med izmerjenimi temperaturami velike," je navedla.

Kot so izpostavili v sporočilu, dosedanje meritve kažejo, da je temperatura zraka na zelenih površinah tudi do štiri stopinje nižja kot na izpostavljenih, tlakovanih lokacijah. Najvišjo razliko to poletje so izmerili 28. junija ob 15.30, medtem ko je senzor na ploščadi pred urgenco izmeril 39,76 stopinje, je bila temperatura v parku Tabor 35,34 stopinje.

Pogrešajo več zelenja 

Meritev na območju klinik ne izvajajo po naključju. Ljubljanski klinični center namreč leži na območju mestnega toplotnega otoka, dnevno pa ga obiskujejo kronični bolniki, starejši, nosečnice in druge osebe, ki so izrazito izpostavljene vročinskim tveganjem.

Zato v urbanističnem studiu opozarjajo, da razlogi za ohranjanje in povečevanje zelenih površin v okolici bolnišnic niso estetski. "Poleg tega, da prispevajo k ugodnejši mikroklimi, zelene površine zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas hospitalizacije, hkrati pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih in njihovo zadovoljstvo s službo," so navedli.

Tudi raziskava, ki jo je Prostorož leta 2022 izvedel na območju ljubljanskih klinik, je pokazala, da tako zdravstveni delavci kot pacienti pogrešajo več zelenja, klopi ter pokrite prostore, kjer si je mogoče odpočiti ali udobno počakati na svojce, so dodali.