So maturanti res razgrajači? Odgovori ravnateljev vas bodo presenetili
Ob koncu šolskega leta in ob maturantskih slavjih pri nas občasno prihaja do poškodb šolske lastnine, a je to prej izjema in ne gre za množičen ali sistemski problem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Matura ali zrelostni izpit je zadnje veliko dejanje srednješolcev in gimnazijcev. Ob slovesu od šole, v kateri so štiri leta drgnili klopi, pa se včasih lahko sprevrže v razposajeno dogajanje, ki ima lahko tudi finančne posledice, a na srečo so mladi v Sloveniji še vedno kolikor toliko zmerni in znajo ločiti, kaj je tradicija, kaj veselje in kaj škoda.
Med letom je ponekod več vandalizma kot ob maturi
Večina maturantov se namreč od šole poslovi z organiziranimi prireditvami, četvorko, zabavami ali simboličnimi potegavščinami brez večje škode. Natančne državne statistike o škodi, ki jo povzročijo maturanti ob koncu šolanja, ni. Večinoma pa se, če se to res pripeti, prej posamezni primeri na nekaterih šolah.
Tako se maturanti najraje lotijo pisanja po zidovih, v učilnicah ali hodnikih, razbijajo vrata, kljuke ali inventar, premikajo šolsko opremo, po prostorih ali na fasado mečejo papirja, moko, jajca ali pa blokirajo vhod v šolo na bolj ali manj izviren način.
Med bolj znanimi primeri je bil dogodek leta 2012 na gimnaziji Poljane, ko so maturanti zabili in zaklenili vhode ter za krajši čas onemogočili normalen začetek pouka. Dijaki so dejanje opisovali kot tradicijo, vodstvo šole pa ga je ocenilo precej manj navdušeno.
V zadnjih je nekaj primerov vandalizma na šolah, vendar pogosteje med letom kot ob koncu šolanja. Nekatere šole so tako poročale o poškodbah stranišč, učilnic na prostem, športnih površin in druge infrastrukture.
Kje so težave največje?
Problem uničevanja šolske lastnine ni vezan na določene dele Slovenije, je pa nekaj skupnih točk: pogosteje se pojavlja v večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper), v večjih srednjih šolah z velikim številom dijakov ter na šolah z dolgo tradicijo maturantskih »vragolij«.
Strokovnjaki in ravnatelji običajno za tako obnašanje navajajo več razlogov. Od vzhičenosti mladih ob koncu za njih pomembnega življenjskega obdobja, želijo, da si jih bo šola »zapomnila« ali pa zgledov, po novem tudi zaradi pojavljanja na družbenih omrežjih.
Če so se podobnih podvigov lotile tudi prejšnje generacije, je veliko večja verjetnost, da se jo bodo tudi naslednje, ob tem pa mladim pogosto manjka občutek za posledice in se kot maturanti jemljejo za »nedotakljive«.
Kar je bilo mogoče mišljeno kot šala, se lahko na koncu sprevrže v drago potegavščino ko stroški popravil dosežejo večje zneske.
Splošni vandalizem je večji problem kot maturanti
Na podlagi dostopnih podatkov ni mogoče trditi, da se vandalizem maturantov v slovenskih šolah povečuje. Ravnatelji sicer opozarjajo na širši problem vandalizma med mladimi, vendar to ni nujno povezano samo z maturanti. V nekaterih okoljih poročajo o več poškodbah javne in šolske infrastrukture, kar pripisujejo širšim družbenim spremembam, manjši avtoriteti institucij in težjemu ugotavljanju odgovornosti mladoletnikov.
Zato smo povprašali na nekaj šol po celi Sloveniji, kakšne so njihove izkušnje z maturanti. V Brežicah so nam povedali, da »lahko z veseljem povemo, da je gimnazija ena lepših v Sloveniji. Veliko damo na to, da dijake osveščamo glede morebitnega vandalizma in tega, da bi maturanti odhod iz šole obeležili s kakršnimkoli uničevanjem, na naši šoli ne poznamo.«
Na gimnaziji Ledina v Ljubljani pravijo, da v zadnjih letih njihovi odhajajoči dijaki niso povzročili nikakršne škode. Enako so povedali na srednji šoli tehniških strok Šiška v Ljubljani in da pri njih dejansko maturantje ne uničujejo šolske lastnine in da so pravzaprav najbolj zgledni dijaki na šoli, da ne zaznavajo uničevanja s strani maturantov, so povedali tudi na gimnaziji Novo mesto.
Velika večina šol ne beleži uničevanja
V šolskem centru Nova Gorica v zadnjem desetletju niso zaznali nobenega uničevanja šolske lastnine ob koncu mature. »Velika večina naših dijakov konec šolanja obeleži na primeren in kulturen način. Šole predvsem z dialogom, preventivnim delom in sodelovanjem z dijaki spodbujamo odgovorno ravnanje ter spoštovanje skupnega prostora. Na našem centru zaradi maturantov ne najemamo posebnih nočnih varovanj ali varnostnih služb. Obdobje mature je za dijake, starše in zaposlene zelo zahtevno in stresno, zato menimo, da bi bilo dobrodošlo tudi več poudarka na uspehih, sodelovanju in pozitivnih praksah,« so še opozorili.
Med temi, ki ne beležijo posebnega vandalizma, je tudi gimnazija Ptuj, pravijo, da se maturantje od šole in celotnega profesorskega zbora poslovijo z veliko mero pozitivne energije in hkrati zahvale, za vse, kar je bilo zanje storjeno v teh štirih letih. »Torej pri nas je to predvsem pozitiven trenutek, ki je tesno povezan s čustvi ob koncu šolanja« so še povedali na Ptuju.
Posebnih varnostnikov ponoči ne potrebujejo
Gimnazija Celje Center se tudi ne sooča z uničevanjem, da je bilo v preteklosti nekaj primerov pisanja grafitov, a so to bili drugi objestneži, ne njihovi dijaki. »Zato ni posebne potrebe po dodatni preventivi ali celo najemanju varnostnikov, zato tudi ponoči nimamo varnostne službe. Dijake čez vsa leta šolanja pri nas vzgajamo v duhu spoštovanja skupne lastnine, vso uničevanje opreme pa tako ali tako sankcioniramo,« so še povedali v Celju.
In če do poškodovanja lastnine že pride, stroške pokrije dijak oziroma njegovi starši, če pola le najde povzročitelja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
