Zdesetkan pridelek koruze: ponekod niti tona zrnja na hektarju površine
Letos bo koruze na slovenskih poljih zraslo precej manj kot v letih, ki za pridelavo niso bila tako zahtevna. Toča, suša, škodljivci in bolezni – vse to so razlogi, ki so konkretno oklestili pridelek, tako silaže kot zrnja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Specialist za poljedelstvo pri KGZS Zavodu Maribor Timotej Horvat je poudaril, da se pridelek koruzne silaže letos giba med nekaj tonami in največ 50 tonami na hektar. Zrnja je bilo ponekod le nekaj sto kilogramov na hektar, pri osmih ali devetih tonah na hektar pa za letošnjo letino govorimo že o zelo lepi koruzi. »V normalni letini povprečno na hektar dosegamo deset ton koruznega zrnja, najboljši pridelovalci pridelajo med 15 in 25 ton na hektar. Posevki so res hudo prizadeti.«
Horvat dodaja, da tudi koruza, ki je na videz povsem normalna, letos ne daje pričakovanega pridelka. »Storž ni popolnoma razvit, zrnja je manj in je tudi manjše. Nedavno smo pri pridelovalcu, ki običajno žanje lepe pridelke, na dobrem hektarju na videz lepe koruze poželi le osem namesto 25 ton, se pravi dve tretjini manj.«
Brez silaže ne bo mleka in govedine
Manjko pridelka bodo najbolj občutili živinorejci. »Intenzivne govedoreje brez koruzne silaže ni. Pomanjkanje voluminozne krme je že prisotno. Če ne bo krme, se bo stalež živine zmanjšal. Kmetje iščejo informacije, kje bi lahko kupili dodatno krmo. Povpraševanje je ustvarilo rast cen. Za silažno balo, ki je stala 30 evrov, je danes cena enkrat višja, 60 evrov. Cena silažne koruze se giba med 2.000 in 2.500 evri na hektar, pridelek pa je zaradi vremenskih pogojev daleč od odličnega. Sprostitev državnih blagovnih rezerv bi kmetom v veliki meri lahko pomagala, a koruzno zrnje ne more nadomestiti silaže, ki je temeljna krma v govedoreji. Bi pa z zrnjem lahko pomagali prašičerejcem in perutninarjem.«
Nevarnost, da udarijo plesni
Izziv bo obvladovanje bolezni in škodljivcev, pravi Horvat. »Bulave snedi (glive) je v primerjavi z lani enkrat več, okoli dva odstotka. To se ne sliši veliko, a gliva se v kombajnu razprši po celotnem zalogovniku, zato obstaja nevarnost, da se mikotoksini naselijo v ves pridelek. V primeru dežja bi se lahko pojavila gliva Fusarium, obstaja nevarnost razvoja aflatoksinov, v obeh primerih gre za plesen. Naš nasvet je koruzo čim prej požeti, zrnje posušiti in primerno skladiščiti. Priporočam 13-odstotno vlago, da je zrnje res suho, s tem se izognemo razvoju plesni. Kmetom, ki iz svežega koruznega zrnja delajo siliran šrot, priporočam uporabo silirnih dodatkov. Z njimi bo potek fermentacije nadzorovan.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
