NIJZ: več bolniških, več raka, a manj smrti zaradi bolezni srca
Na NIJZ že enajst let pripravlja pregled zdravstvenega stanja prebivalcev po slovenskih občinah. Kot pravijo, naj bi se povprečno zdravje izboljšalo na več področjih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Analiza podatkov je pokazala, da se slovensko prebivalstvo še naprej stara, da smo manj delovno aktivni, a tudi bolje izobraženi. »Med pozitivnimi trendi izstopa upadanje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi z alkoholom povezanih bolezni. Med manj ugodnimi trendi zaznavamo povečano telesno maso odraslih in več bolniških odsotnosti. Beležimo nižjo udeležbo v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ter manj primerov klopnega meningoencefalitisa. Večina kazalnikov ostaja stabilna in brez večjih odstopanj od dosedanjih trendov,« so v poročilu zapisali na NIJZ.
Umrljivost na splošno nekaj manjša
Skladno s staranjem prebivalstva so opazili tudi pogostejšo potrebo po uporabi pomoči na domu. Zaznavajo pa tudi trend zmanjševanja števila poškodovanih v transportnih nezgodah, za 1,7 odstotka se je zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji.
Opazen je napredek pri hospitalizacijah zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki so se zmanjšale za pet odstotkov v primerjavi s prejšnjo objavo. »Beležimo tudi manj hospitalizacij zaradi možganske kapi in srčnega infarkta. Zlomov kolka pri starejših osebah je manj za en odstotek,« so še zapisali.
Nadaljuje se tudi trend zmanjševanja umrljivosti prebivalcev glede na občino stalnega prebivališča. To se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, predvsem je manj smrti zaradi bolezni srca in ožilja.
Zabeležili pa so tudi zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z letom 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala za dobre štiri odstotke, hkrati se je za 0,8 odstotka zmanjšalo število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj.
Več bolnikov z rakom
Kljub nekaterim pozitivnim trendom pa med prebivalci Slovenije narašča število bolniških odsotnosti. V letu 2024 se je povprečno število dni nezmožnosti za delo povečalo za skoraj osem odstotkov, z 19 na 20,5 dneva. Nad slovenskim povprečjem je bilo v tej kategoriji 128 občin, stanje se je izboljšalo v 52 občinah.
Povečalo se je tudi število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni za 1,8 odstotka, rahlo se je povečalo tudi število prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak in zdravil proti strjevanju krvi.
Po podatkih za leto 2024 se je pokazal tudi trend povečevanja novih primerov raka za en odstotek. Največjo rast so zabeležili pri številu raka pljuč.
Nekaj novih kazalnikov
V letošnjo raziskavo so na NIJZ-ju vključili še tri nove kriterije, in sicer ustno zdravje, hrupno okolje in prekomerna prehranjenost odraslih.
Novi podatki so pokazali, da imamo v Sloveniji vedno večji delež prekomerno prehranjenih oseb in povečan delež oseb, ki si vsaj dvakrat dnevno umivajo zobe. Približno 30 odstotkov prebivalcev ocenjuje svoje okolje kot hrupno.
Hrup predstavlja velik problem predvsem prebivalce občin v osrednjem delu in na jugozahodu države, medtem ko so nad slovenskim povprečjem pri prekomerni prehranjenosti odraslih predvsem prebivalci na vzhodnem in severovzhodnem delu države.
Pri ustni higieni, ko si prebivalci vsaj dvakrat na dan umijejo zobe, pozitivno izstopa Osrednjeslovenska in Gorenjska ter Južnoprimorska regija, očitno je ta navada bolj prisotna v bolj urbanih področjih kot na podeželju.
Bolj natančno so pogledali tudi podatke o uporabi konoplje, podatki izhajajo iz raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2023. Ti so pokazali, da se je delež uporabnikov konoplje povečal za šest odstotkov v primerjavi z letom 2018.
Konopljo veliko bolj pogosto uporabljajo na zahodu države in v osrednji Sloveniji, najmanj pa na vzhodu oziroma na Dolenjskem.
Demenca vedno bolj pesti Slovence
»V središču letošnjih publikacij je bila tudi demenca. Gre za bolezenski sindrom, ki postopno vpliva na spomin, mišljenje in samostojnost posameznika. Zaradi staranja prebivalstva število oseb z demenco narašča in postaja pomembna javnozdravstvena tema. Občine imajo pomembno vlogo pri razvoju demenci prijaznih okolij, pri zgodnjem prepoznavanju bolezni in podpori svojcem,« so še poudarili na NIJZ.
Ker so v raziskavo zajeli 212 občin in vanjo vključili kar 55 različnih kazalnikov, od indeksa razvitosti občine do umrljivosti zaradi samomora, je težko natančno določiti, katera občina pri nas je najbolj »zdrava« in v kateri je zdravje prebivalcev slabo.
Tako lahko na spletni strani obcine.nijz.si še sami preverite, kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev v vaši občini.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
