Zakaj sta Afganistan in Pakistan v "odprti vojni"?
Med Pakistanom in Afganistanom je vse bolj napeto, pakistanski Islamabad je Kabulu napovedal "odprto vojno". Kaj se pravzaprav dogaja?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Napetosti med Pakistanom in Afganistanom so se znova zaostrile, potem ko je Pakistan izvedel zračne napade na cilje v Afganistanu kot odgovor na napad afganistanskih sil na pakistanske vojaške položaje ob meji. Do najnovejše eskalacije je prišlo po tem, ko so afganistanske sile v četrtek napadle položaje pakistanske vojske na obmejnem območju, kjer se spopadi že več dni nadaljujejo.
Pakistan je napade izvedel kot povračilni ukrep. Po besedah pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija je bil odziv vojske "celovit in odločen". Ob tem je poudaril, da država ne bo popuščala, ko gre za zaščito miru in ohranjanje ozemeljske celovitosti. Pakistanski obrambni minister Havaja Asif pa je napovedal "odprto vojno" afganistanskim talibanom.
Kaj je v ozadju?
Najnovejša eskalacija ni izoliran incident, temveč del dolgotrajnih napetosti med državama, ki izvirajo iz nerešenih varnostnih in mejnih vprašanj. Gre za dolgotrajen in zapleten konflikt med državama, ki že leta zaznamuje nestabilnost ob 2.611 kilometrov dolgi meji, znani kot Durandova črta. Afganistan meje ne priznava, saj jo vidi kot vsiljeno in kot razmejitev, ki je razsekala paštunsko območje.
Gre za območja na obeh straneh meje, kjer živi večinsko paštunsko prebivalstvo. Meja je ta prostor razdelila med Afganistan in Pakistan, čeprav tamkajšnje skupnosti ostajajo tesno povezane zaradi skupne identitete, jezika in prostora. Prav ta prepletenost otežuje nadzor nad območjem in poglablja napetosti med državama.
Pakistan po drugi strani zahteva, da Kabul ukrepa proti skupinam, kot je pakistanska veja talibanov (Tehreek-e-Taliban Pakistan) TTP, ki naj bi izvajali napade na pakistanskem ozemlju. Kabul te obtožbe zavrača in zanika.
Spor dodatno zapleta zgodovinsko razmerje med državama, saj je Pakistan v preteklosti podpiral talibane kot protiutež regionalnim vplivom, danes pa se sooča z varnostnimi izzivi, povezanimi prav s skupinami, ki jih povezuje s talibanskim okoljem.
Po letu 2001 je Pakistan postal eno ključnih zaledij talibanov, ki so na pakistanskem ozemlju našli zatočišče, logistično podporo in prostor za reorganizacijo po strmoglavljenju z oblasti s strani mednarodne koalicije. Talibani so v tem obdobju delovali prek meje in iz pakistanskega prostora vodili upor proti vladi v Kabulu, ki so jo podpirale ZDA, piše Al Džazira.
Toda razmerje moči in interesov se je po letu 2021 močno obrnilo. Po umiku ameriških sil in ponovni vrnitvi talibanov na oblast se je Pakistan soočil z izrazitim porastom nasilja na svojem ozemlju. Islamabad tako za velik del napadov krivi TTP in trdi, da skupina deluje z vsaj posredno podporo ali toleranco afganistanskih oblasti. Kabul te obtožbe zavrača in zanika, da bi talibanska vlada omogočala organizirano delovanje TTP na svojem ozemlju.
Vse več nasilja
Po podatkih pakistanske vojske je bilo leta 2025 v napadih skrajnežev po vsej državi ubitih več kot 1200 ljudi, med njimi vojaki in civilisti. To pomeni podvojitev števila žrtev v primerjavi z letom 2021 in kaže na občutno poslabšanje varnostnih razmer, piše CNN.
Največ nasilja beležijo v provincah, ki mejijo na Afganistan, predvsem v Hajber Paštunka in Beludžistanu. Tam delujejo pakistanski talibani, pa tudi druge oborožene skupine, med njimi Balochistan Liberation Army (BLA), ki napada varnostne sile in infrastrukturo. Pakistan trdi, da afganistanske oblasti ne ukrepajo dovolj proti voditeljem TTP, ki naj bi se skrivali na afganistanskem ozemlju.
To vprašanje – ali Kabul aktivno zadržuje ali tolerira oborožene skupine – je postalo osrednja točka spora med državama in glavni povod za vojaške konflikte, piše CNN.
Prejšnje podobne eskalacije so se po več dneh intenzivnih spopadov pogosto umirile – tudi s posredovanjem regionalnih akterjev, kot so Savdska Arabija, Turčija in Katar, ki so v preteklosti igrali vlogo posrednikov. To kaže, da se konflikt pogosto premakne od vojaške retorike nazaj k diplomaciji, vendar brez trajne rešitve temeljnih sporov, še piše CNN.
Mednarodna skupnost je pozvala k zadržanosti in dialogu. Analitiki opozarjajo, da bi nadaljnja eskalacija lahko resno destabilizirala regijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
