Več kot pol milijona Francozov na ulicah, zažgali tudi mestno hišo
V francoskih mestih so se danes ponovno zbrali protestniki. Združili so se dijaki, sindikati in t.i. rumeni jopiči. Na ulicah je bilo pestro, prisotno je bilo tudi nasilje. 400 ljudi je bilo aretiranih. Protestiralo je več kot pol milijona ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dijaški protesti v Franciji so v oktobru na ulice privabili več stotisoč ljudi, ne le dijakov. Zahtevajo izboljšanje kakovosti šolanja in infrastrukture, povečanje števila učiteljev in spremembo prenatrpanih urnikov.
Današnji protest je zastavljen širše. Protestniki od francoske vlade pričakujejo, da bo ukrepala zaradi inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov. Zahtevajo tudi, da se okrepijo javne storitve.
V Parizu vodni top, v Marseillu vdor v mestno hišo, v Lyonu požig stavbe
Že v zgodnjih popoldanskih urah je bilo na ulicah francoskih mest burno. Prvi stik med policisti in protestniki se je zgodil v Parizu, kjer poteka glavni shod. Protestniki so proti policistom metali kamenje in bakle, policisti so reagirali s solzivcem, vodnim topom in aretacijami.
V Parizu se je v poznih popoldanskih urah povečalo število nasilnih »izpadov«. Skupinice protestnikov so razbijale izložbe, vdrle v več prodajaln in proti policistom metale kamenje.
V Marseillu na jugu Francije so policisti uporabili solzivec, ko so protestniki vdrli v mestno hišo in na stavbo v središču mesta kracali anarhistične simbole.
V Lyonu so protestniki razbili stekla na oknih turističnoinformacijskga centra in ga nato požgali.
Protestniki so vdrli tudi v stavbe mestnih oblasti v Lillu in Grenoblu.
V večernih urah so protestniki vdrli v mestno hišo v Limogesu in podtaknili ogenj, ki se je razširil in v veliki meri uničil stavbo.
Do 15. ure so policsiti aretirali več kot 270 ljudi, poroča BBC. Po podatkih notranjega ministrstva se je na vseh shodih po državi zbralo približno 550.000 ljudi. Policisti so aretirali približno 400 ljudi.
Med mirnimi protestniki tudi bolj radikalne skupine
Francosko notranje ministrstvo nekatere protestnike obtožuje poskusov plenjenja in napadov na policijo. Po navedbah ministrstva je prišlo do usmerjenih, nasilnih napadov zamaskiranih oseb, zlasti v Parizu, Marseillu, Rennesu, Toulousu in Angersu. Mlajši udeleženci protesta v Parizu pa so za BBC dejali, da so »pacifisti«, ki si »zgolj prizadevajo za spremembe«.
Kako zajeziti javni dolg
Francoski premier Sebastien Lecornu je pod pritiskom, da parlament sprejme proračun z varčevalnimi ukrepi, saj si država z zmanjšanjem proračunskih izdatkov in povečanjem davkov prizadeva zajeziti naraščajoči javni dolg.
Ponovna uporaba šok granat?
Notranji minister Laurent Nunez je v petek za televizijo France 2 dejal, da bodo policisti v primeru »izjemno resnega nasilja v mestih« lahko uporabili šok granate. Te je policija v začetku meseca sicer začasno nehala uporabljati, potem ko je 15-letnik, ki je pobral granato, izgubil roko.
Macron skuša protestnike prikazati kot politično motivirane
Francoski predsednik Emmanuel Macron je nedavno menil, da nekateri legitimne zahteve demonstrantov izkoriščajo za politične namene. Protesti namreč predstavljajo tudi priložnost za kandidate, ki se bodo prihodnje leto potegovali za predsednika oziroma predsednico države. Med vidnejšimi politiki, ki so podprli dijaške proteste, je skrajno levi politik Jean-Luc Melenchon, medtem ko se je voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen postavila na stran policije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
