Britanci bodo gojili miniaturne človeške organe: Začenja se veliki poskus
Raziskovalci že več kot desetletje gojijo drobne skupke človeških celic, imenovane organoidi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav so lahko manjši od milimetra, posnemajo ključne lastnosti pravih organov, vključno z razvojem bolezni in odzivanjem na zdravila.
Manj poskusov na živalih
Iz celic pacientov britanskega javnega zdravstvenega sistema NHS bodo gojili miniaturne človeške organe in druga tkiva. Projekt naj bi izboljšal preizkušanje zdravil in zmanjšal število živali, ki jih uporabljajo pri njihovem razvoju, poroča britanski Guardian.
Znanstveniki bodo s pomočjo laboratorijsko vzgojenih tkiv raziskovali, kako se bolezni razlikujejo med posameznimi pacienti. Tako naj bi lažje ugotovili, katero zdravljenje je najprimernejše za določeno osebo glede na bolezenske spremembe v njenem telesu.
Poskusi na človeškem tkivu
Gre za premik od tradicionalne uporabe živali kot modelov človeških bolezni k natančnejšim in zanesljivejšim metodam, ki temeljijo neposredno na človeškem tkivu.
»To bo močno vplivalo na število uporabljenih živali in na način, kako bomo v prihodnosti razvijali nova zdravila,« je povedal Matthias Zilbauer, profesor pediatrične gastroenterologije na Inštitutu za matične celice v Cambridgeu.
»Ne trdimo, da živali v bližnji ali predvidljivi prihodnosti ne bomo več uporabljali, saj nekaterih vprašanj z novimi modeli še ni mogoče raziskovati. Toda zmanjšanje njihove uporabe bo resnično,« je dodal.
Organoidi posnemajo prave organe
Raziskovalci že več kot desetletje gojijo miniaturne skupke človeških celic, znane kot organoidi. Poskusi so pokazali, da lahko strukture, manjše od enega milimetra, posnemajo ključne lastnosti organov in tkiv običajne velikosti. To vključuje tudi način, kako zbolijo in kako se odzivajo na zdravila.
Z uporabo organoidov, vzgojenih iz obolelega človeškega tkiva, lahko znanstveniki preverjajo, ali morebitna nova zdravila odpravijo bolezenske spremembe pri vseh pacientih ali samo pri nekaterih. Zdravila, ki niso učinkovita, lahko izločijo že veliko prej.
Več kot 90 odstotkov zdravil, ki uspešno prestanejo preizkuse na živalih, pozneje ne uspe v kliničnih preizkušanjih na ljudeh. Zato se vse pogosteje pojavljajo dvomi o vrednosti takšnega testiranja.
Boljše zdravljenje človeških bolezni
Ameriški in evropski regulatorji zdaj spodbujajo uporabo alternativnih metod, kadar so te na voljo. »Številne človeške bolezni se pri živalih sploh ne pojavijo ali pa potekajo drugače, ker živali preprosto niso ljudje,« je pojasnil Zilbauer. »Potrebujemo teste in modele, ki nam bodo povedali, katero zdravljenje deluje in pri katerih pacientih. Miš nam tega ne more povedati.«
Za projekt 20 milijonov funtov
Novi projekt bodo vodili iz raziskovalnega središča v Cambridgeu, britanski Svet za medicinske raziskave pa mu bo namenil 20 milijonov funtov. Raziskovalci bodo sodelovali z znanstveniki iz drugih ustanov in oblikovali zbirko standardiziranih ter preverjenih organoidov. Ti bodo na voljo univerzam, raziskovalnim ustanovam in farmacevtski industriji ter naj bi pospešili razvoj novih zdravil.
Projekt je del načrta vlade premierja Keira Starmerja za hitrejše zmanjševanje uporabe živali v raziskavah.
Strategija temelji na tako imenovanih novih pristopnih metodologijah, med katere sodijo organoidi, sistemi »organ na čipu« ter umetna inteligenca za obdelavo podatkov in modeliranje bioloških procesov. V Veliki Britaniji so lani opravili 2,54 milijona postopkov na živalih, kar je 3,8 odstotka manj kot leta 2024. Več kot 90 odstotkov postopkov so izvedli na miših, podganah, ribah in pticah. En odstotek je vključeval posebej zaščitene vrste, kot so mačke, psi, konji in opice.
Od utripajočega srčnega tkiva do možganskih celic
Znanstveniki bodo gojili zelo različne organoide – od skupkov srčnega tkiva, ki utripajo, do možganskih celic z električno aktivnostjo. Skupina profesorja Zilbauerja se bo najprej osredotočila na organoide, povezane s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen.
Druge skupine bodo gojile tumorske organoide, da bi izboljšale zdravljenje raka, možganske organoide pa bodo uporabljale za natančnejše razumevanje nevroloških bolezni.
Organizacija Innovate UK je dodatna dva milijona funtov namenila devetim projektom, katerih cilj je zmanjšati število živali, vključno s psi in opicami, uporabljenih pri preverjanju varnosti zdravil.
Srčne celice v drobnih želatinastih kroglicah
Podjetje VivoSphere denimo goji srčne celice v drobnih želatinastih kroglicah, na katerih preizkuša varnost zdravil. Pri običajnih postopkih je lahko za takšno testiranje potrebnih od 50 do 100 živali, denimo morskih prašičkov, kuncev in psov.
Tehnološki direktor podjetja Yuan Tian je pojasnil, da želijo s to metodo morebitno strupenost odkriti dovolj zgodaj in preprečiti, da bi škodljiva zdravila sploh prišla do preizkusov na živalih.
»Če bo nekaj neuspešno, bo tveganje manjše tako za živali kot za paciente,« je dejal.
Dr. Juliet Dukes iz organizacije Replacing Animal Research poudarja, da imajo organoidi, sistemi »organ na čipu« in drugi mikrofiziološki sistemi veliko prednost pred živalskimi modeli.
»V nasprotju z živalskimi modeli imajo resničen potencial, da izpolnijo obljubo zares posamezniku prilagojene medicine. Vse to je izjemno vznemirljivo,« je dejala.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
