Putin pristal na mirovne pogovore, a z raketami ponovno nad Kijev
Putin je privolil v obnovo mirovnih pogajanj z Ukrajino in ZDA, le nekaj ur zatem pa je Rusija znova napadla Kijev. V napadih je bilo ranjenih šest ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rusija je ponoči znova silovito napadla ukrajinsko prestolnico Kijev, kjer so rakete poškodovale več stanovanjskih hiš, šest ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so se zgodili le nekaj ur po srečanju ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom, po katerem je Kremelj sporočil, da je pripravljen obnoviti tristranska mirovna pogajanja z ZDA in Ukrajino. Ta bi se lahko začela že novembra, poroča Reuters.
Prve rakete so proti Kijevu poletele že v sredo zvečer, obstreljevanje pa se je nadaljevalo tudi ponoči. Prebivalci so se morali znova množično zatekati v zaklonišča, saj so ukrajinske zračne sile še v zgodnjih jutranjih urah opozarjale na nove balistične rakete, usmerjene proti prestolnici. Kijevski župan Vitalij Kličko je sporočil, da je bilo v napadih poškodovanih več hiš, ranjenih pa šest ljudi.
O napadih so poročali tudi iz Rusije. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da so ponoči prestregle več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, med njimi 160, ki naj bi bili usmerjeni proti Moskvi. Že v sredo so ruski napadi na Ukrajino zahtevali štiri smrtne žrtve. Dva človeka sta umrla v Kijevu, v Harkovu pa je bil ubit starejši par. Ruske okupacijske oblasti v regiji Lugansk so medtem poročale o dveh smrtnih žrtvah ukrajinskega napada z dronom.
Putin privolil v obnovo pogajanj, znan je tudi možen datum
Do novih napadov je prišlo v času okrepljenih ameriških diplomatskih prizadevanj za končanje vojne. Ameriški odposlanec Steve Witkoff se je v sredo v Sankt Peterburgu sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pogovori, ki so trajali skoraj tri ure, so bili že njuno deveto osebno srečanje. Kremelj je po srečanju sporočil, da je Putin privolil v obnovo tristranskih mirovnih pogajanj med Rusijo, Ukrajino in ZDA, ki so zastala februarja, poroča Reuters.
Po navedbah Moskve bi se pogovori na tehnični ravni lahko začeli 10. novembra ali pozneje, potekali pa bi lahko v Abu Dabiju. Osredotočeni bi bili predvsem na vprašanje, kako po koncu vojne zagotoviti varnost tako Ukrajine kot Rusije. Srečanje se je začelo tudi z gesto dobre volje. Rusija je namreč izpustila upokojenega ameriškega učitelja Stephena Hubbarda, ki je bil pridržan v Rusiji. Njegovo izpustitev je od Putina predhodno zahteval ameriški predsednik Donald Trump.
Witkoff se je dan pred obiskom Rusije v Oslu sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, voditeljema Finske in Norveške ter predstavniki evropskih držav in zveze Nato. Ameriški predstavnik je Putinu pojasnil, da so pogovori v Oslu prinesli določen napredek, ameriški uradnik pa je navedel, da je Ukrajina predstavila nove zamisli in predloge.
V Moskvi nad izkupičkom teh pogovorov niso bili povsem zadovoljni. Putinov svetovalec Jurij Ušakov je po srečanju dejal, da jih nekatere podrobnosti ukrajinskih predlogov ne zadovoljijo.
Zelenski predlaga zamrznitev fronte, Putin vztraja pri svojih zahtevah
Kljub napovedani obnovi pogovorov ostajajo stališča Moskve in Kijeva glede morebitnega mirovnega sporazuma precej oddaljena.
Zelenski se je v sredo zavzel za zamrznitev trenutne frontne črte, kar je označil za prvi korak k pogajanjem o prekinitvi ognja. Obenem je izrazil upanje, da bi se o ključnih vprašanjih končanja vojne lahko pogovorili na tristranskem srečanju s Putinom in Trumpom.
Ruski predsednik medtem ne kaže veliko pripravljenosti za popuščanje pri svojih glavnih zahtevah. Med njimi ostajajo popoln ruski nadzor nad regijo Doneck na vzhodu Ukrajine, odpoved ukrajinskemu članstvu v Natu in sklenitev celovitega mirovnega sporazuma namesto začasnega premirja. V Kremlju vztrajajo, da bi bilo treba morebitno srečanje Putina in Zelenskega predhodno temeljito pripraviti.
Trump je medtem okrepil pritisk na Ukrajino, naj pristane na dogovor. V torek je opozoril, da je čas za končanje vojne, sicer bi se Ukrajina lahko soočila z zelo slabimi posledicami. Witkoff je na srečanje s Putinom prinesel tudi dokumente z različnimi zamislimi za morebitni mirovni sporazum. Svoje predloge je želel predstaviti še Trumpov zet Jared Kushner, ki se je pogovorom pozneje pridružil po telefonu.
Odnosi med Washingtonom in Kijevom vse bolj napeti
Diplomatska prizadevanja spremlja tudi vse večja negotovost glede ameriške podpore Ukrajini.
Odnosi med Washingtonom in Kijevom so se močno poslabšali, potem ko je Trump v začetku oktobra napovedal dogovor z Rusijo o izvozu dizelskega goriva, s katerim želi znižati cene v ZDA. Visoke cene goriva po ameriških napadih na Iran namreč škodujejo republikancem pred novembrskimi zakonodajnimi volitvami.
Ukrajina je po sklenitvi dogovora opozorila na motnje pri izmenjavi obveščevalnih podatkov in uporabi vojaškega satelitskega sistema Starshield. Zelenski je sicer v torek dejal, da so na pogovorih v Oslu dosegli dogovor o odpravi teh težav.
Ameriški časnik Wall Street Journal je v sredo ob sklicevanju na ameriške uradnike in druge vire poročal, da naj bi milijarder Elon Musk prejšnji teden odredil upočasnitev vojaške različice satelitske storitve Starlink podjetja SpaceX. Ukrajina jo uporablja za spremljanje ruskih balističnih raketnih napadov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
