Francoski protesti niso ustavili sveta razkošja in prodaje dragih umetnin
V Pariz se te dni dogaja sejem Art Basel, kjer se zberejo bogati in pomembni gostje z vsega sveta. Umetnine so namreč zelo resen in drag posel.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Okoli palače Grand Palais, kjer poteka sejem, so postavili varnostne ograje, organizatorji pa zagotavljajo, da bo vse potekalo »po načrtih« ter se ne bojijo protestnikov, ki so pretekle dni napolnili francoska mesta.
Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi več zbirateljev, zlasti ameriških, odpovedalo potovanje v Pariz. Francoski časnik Le Monde je razpoloženje opisal precej neposredno. Po njegovi oceni je nasilje na pariških ulicah predstavljalo neprijetno soočenje z resničnostjo za svet razkošja, ki običajno spremlja takšne umetnostne dogodke.
Odpovedi in prestavitve spremljevalnih dogodkov
Nemiri so sicer že vplivali na nekatere dogodke, povezane z umetnostnim sejmom. Razstavo oblikovalcev Thierryja Lemaireja in Harryja Nurieva na Quai d'Orsay so preložili, VIP-odprtje v umetnostnem centru Jeu de Paume pa povsem odpovedali.
Gre za spremljevalne dogodke, ki so pomemben del sejemskega tedna. Zbiratelji in galeristi svoj urnik pogosto oblikujejo okoli večerij, zasebnih ogledov in predstavitev, zato bodo odpovedi opazne, tudi če bo osrednji sejem potekal brez večjih zapletov.
Program v palači Grand Palais za zdaj ostaja nespremenjen. Sreda in četrtek sta bila namenjena VIP-obiskovalcem, ko običajno poteka tudi večina najpomembnejših nakupov, širša javnost pa bo sejem lahko obiskala od petka do nedelje.
Peti Art Basel Paris prvič pod novim vodstvom
Art Basel Paris se letos že petič vrača v palačo Grand Palais, prvič pa poteka pod vodstvom novega direktorja Karima Crippe. Obseg letošnje prireditve je impresiven. Sodeluje 211 galerij, od katerih jih ima 64 razstavne prostore v Franciji.
Osrednji del sejma, imenovan Galeries, združuje 183 galerij. V sklopu Emergence je na ogled 16 samostojnih predstavitev, razdelek Premise pa prinaša 12 projektov, osredotočenih na zgodovinske teme.
Kar 32 galerij se sejma udeležuje prvič, šest pa jih je iz razdelka Emergence napredovalo v osrednji razstavni program Galeries. Posebnost letošnje izdaje je tudi rekordnih 12 skupnih razstavnih prostorov, na katerih sodeluje 24 galerij. Takšna povezovanja naj bi omogočila zanimive kombinacije umetniških programov in zamisli.
Umetnost bo zavzela tudi pariške ulice in trge
Art Basel Paris letos sega daleč onkraj palače Grand Palais. Razširjeni javni program prinaša umetniška naročila in predstavitve na številnih znamenitih pariških lokacijah, med drugim v Petit Palais, Palais d'Iéna, Cité de l'architecture et du patrimoine, na ploščadi Parvis des Droits de l'Homme in na pariški visoki šoli za likovno umetnost Beaux-Arts de Paris.
Umetniška dela so na ogled tudi vzdolž avenije Winston Churchill, na trgu Square Jean Perrin, na Place Clemenceau in v vrtu Jardin de la Nouvelle-France. Velik del programa bo dostopen v javnem prostoru, tudi obiskovalcem brez vstopnice za osrednji sejem.
Oh La La! Galerije bodo sredi sejma zamenjale umetnine
V petek in soboto se vrača tudi dvodnevni program Oh La La!, v okviru katerega so galerije preuredile svoje razstavne prostore in predstavile nova dela. Umetniško vodstvo letošnjega programa je prevzela igralka Philippine Leroy-Beaulieu, tema pa bo »Miti in legende«. Program pogovorov Conversations, v katerem sodelujejo umetniki, muzejski direktorji, kustosi in zbiratelji, se bo letos prvič preselil v avditorij palače Grand Palais.
Francija je četrti največji umetnostni trg na svetu
Lanskoletni Art Basel Paris je privabil več kot 73.000 obiskovalcev ter predstavnike več kot 240 muzejev in fundacij. Organizatorji želijo letos ta uspeh še nadgraditi. Tudi gospodarske okoliščine kažejo na pomembno vlogo Francije na svetovnem umetnostnem trgu.
Po poročilu Art Basel and UBS Global Art Market Report 2026 je prodaja umetnin v Franciji leta 2025 dosegla 4,5 milijarde ameriških dolarjev.
To predstavlja osem odstotkov svetovnega umetnostnega trga in več kot polovico skupne vrednosti prodaje v Evropski uniji. Francija je tako četrti največji umetnostni trg na svetu. Organizatorji letošnji program opisujejo kot širok preplet slikarstva, kiparstva, instalacij, fotografije, performansa, literature, plesa, filma in novih medijev.
Njihov cilj je preseči običajne meje umetnostnega sejma in raziskati širša vprašanja nastajanja, predstavljanja, doživljanja in zbiranja umetnosti.
To so ambiciozne napovedi, prihodnji dnevi pa bodo pokazali, koliko jih bo mogoče uresničiti v mestu, kjer se umetniško razkošje ta teden srečuje z nemirno družbeno resničnostjo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
