Roy Lichtenstein - slikar, ki se je že pred 60 leti šel TikTok in Instagram
Njegove jokajoče ženske, stripovske eksplozije in značilne pike so postale ikone sodobne umetnosti. Toda Roy Lichtenstein, eden najpomembnejših predstavnikov pop arta, je bil veliko več kot slikar stripov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Barvne ploske in drobne pike
Le kdo še ni videl katere od njegovih slik? Ženska s solzami v očeh, dramatičen poljub, eksplozija, ki jo spremlja velikanski napis, ali obraz, sestavljen iz barvnih ploskev in drobnih pik. Podobe Roya Lichtensteina (1923–1997) so tako prepoznavne, da so že zdavnaj zapustile muzeje in galerije. Najdemo jih na majicah, plakatih, skodelicah in celo poštnih znamkah.
Toda prav v tem se skriva nenavaden paradoks. Njegove slike poznamo skoraj vsi, o umetniku, ki jih je ustvaril, pa v resnici vemo presenetljivo malo. To želi spremeniti velika razstava Lichtenstein: Like New (Lichtenstein: Kot nov), ki so jo 11. oktobra odprli v newyorškem muzeju Whitney. Gre za prvo veliko Lichtensteinovo retrospektivo v New Yorku po približno 33 letih, vendar tokrat obiskovalcev ne čaka običajen pregled njegovih najbolj znanih del.
Umetnik, ki je postal žrtev lastne prepoznavnosti
Zamisel za razstavo se je porodila leta 2020, ko je kustos David Breslin sodobnega umetnika Alexa Da Corteja vprašal, kaj meni o Lichtensteinu.
Da Corte je priznal, da njegove slike seveda pozna, saj so povsod, vendar se vanje nikoli ni zares poglobil. Začel se je spraševati, kako je mogoče, da umetnik postane tako slaven, da njegovih del skoraj ne vidimo več. Skupaj s kustosinjo Meg Onli je zato pripravil razstavo, ki Lichtensteina predstavlja v povsem drugačni luči. Poleg znamenitih slik so na ogled risbe, kolaži, grafike, fotografije, kipi in film, nastali v več kot petih desetletjih ustvarjanja.
Pike, ki so videti strojne, a so nastale ročno
Lichtenstein je zaslovel v šestdesetih letih, ko je začel motive iz stripov, časopisov in oglasov prenašati na velika slikarska platna.
Njegov zaščitni znak so postale tako imenovane Ben-Dayeve pike, značilne za nekdanje tiskarske postopke. Z njimi je posnemal videz množično tiskanih podob, ki so jih ljudje vsak dan srečevali v časopisih in stripih. A čeprav so njegove slike videti skoraj industrijsko izdelane, je bilo njihovo nastajanje izjemno natančno ročno delo.
Da Corte je to spoznal med poustvarjanjem ene od Lichtensteinovih velikih stenskih poslikav. Opazil je, da so naslikane pike ponekod rahlo dvignjene nad površino, skoraj kot Braillova pisava.
Za navidezno hladnimi, mehanskimi podobami se je torej skrival umetnik, ki ga je močno zanimal fizični stik z materialom.
Nenavadna učilnica, ki je vplivala na njegove slavne eksplozije
Ena največjih zanimivosti razstave obiskovalce popelje v štirideseta leta prejšnjega stoletja, ko je Lichtenstein študiral na ameriški univerzi Ohio State.
Tam je obiskoval predavanja profesorja Hoyta Shermana, ki je razvil nenavadno metodo poučevanja, imenovano Flash Lab.
Študenti so stali v zatemnjenem prostoru. Za trenutek je zasvetila močna luč in osvetlila postavitev predmetov, nato pa je spet zavladala tema. Študenti so morali prizor narisati po spominu. Sherman je s podobnimi metodami uril tudi vojaške pilote, ki so morali v delčku sekunde prepoznati pomembne vizualne informacije.
Lichtenstein je pozneje večkrat poudaril, kako pomembna je bila ta izkušnja za njegovo ustvarjanje. Njegove slavne stripovske eksplozije, med njimi Varoom! iz leta 1963 in As I Opened Fire iz leta 1964, zato danes dobivajo novo razlago.
Skoraj 29 metrov dolga umetnina, ki jo bodo uničili
Obiskovalce razstave pričaka tudi velikanska stenska poslikava Greene Street Mural, dolga skoraj 29 metrov. Izvirnik je Lichtenstein leta 1983 ustvaril za newyorško galerijo znamenitega trgovca z umetninami Lea Castellija. Po komaj šestih tednih so ga prekrili in prebarvali.
Na poslikavi se prepletajo številni motivi iz umetnikovega ustvarjanja: poteze čopiča, vsakdanji predmeti, sir z luknjami ter sklici na dela Picassa in Brancusija.
Da Corte jo primerja z današnjim pošiljanjem niza emojijev. Vsak simbol ima svoj pomen, skupaj pa ustvarjajo novo sporočilo. Za razstavo so poslikavo rekonstruirali pod vodstvom Fundacije Roya Lichtensteina. Toda tudi to različico bodo po koncu razstave uničili.
Za umetnika, čigar dela danes na dražbah dosegajo vrtoglave cene, je to presenetljivo sporočilo. Lichtensteina je namreč zanimala tudi minljivost umetnosti, ne samo njena trajna vrednost.
Je Lichtenstein že pred desetletji napovedal Instagram?
Najzanimivejše vprašanje razstave pa je morda povezano z današnjim digitalnim svetom. Lichtenstein je že v šestdesetih letih raziskoval, kaj se zgodi, ko podobo vzamemo iz njenega prvotnega okolja, jo spremenimo in ji pripišemo nov pomen.
Njegovo ustvarjanje je odpiralo vprašanja izvirnosti, kopiranja in avtorstva. Tudi drugi umetniki so kopirali njegova dela. Elaine Sturtevant je njegove slike poustvarjala že v času njihovega nastajanja, Lichtenstein pa ji je pri tem celo posojal šablone.
Ga mlajše generacije razumejo bolje kot njegovi sodobniki?
Danes, ko vsak dan delimo, predelujemo in objavljamo milijone fotografij, videov in drugih podob, se zdijo ta vprašanja še bolj aktualna. Kustosinja Meg Onli je prepričana, da bodo mlajše generacije, ki so odraščale s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji, Lichtensteina morda razumele celo bolje kot njihovi starši. Umetnik se je namreč že pred več kot šestdesetimi leti spraševal, kako sprejemamo podobe, jih ponotranjimo, predelamo in nato znova pošljemo v svet.
Čeprav ni poznal Instagrama, TikToka ali umetne inteligence, je raziskoval prav tisto, kar danes določa naš vizualni vsakdan. In morda je prav to največje presenečenje newyorške razstave: Roy Lichtenstein, za katerega smo mislili, da ga poznamo do zadnje pike, je danes videti bolj sodoben kot kadarkoli prej.
Razstava Lichtenstein: Like New je od 11. oktobra 2026 na ogled v muzeju Whitney Museum of American Art v New Yorku.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
