V Belgiji takoj skočili v zrak: ne bomo se pogajali, vrata so zaprta
Zunanji ministri EU bodo prihodnji teden znova obravnavali pereče vprašanje zamrznjenih ruskih sredstev, a so Belgijci že poslali jasno sporočilo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Švedska, Poljska, Nizozemska in Španija so v preteklih dneh znova obudile idejo, da bi Evropska unija kot finančno pomoč Ukrajini uporabila zamrznjena sredstva ruske centralne banke. Države so v pismu Evropsko komisijo pozvale, naj preuči morebitne nove načine uporabe teh sredstev. Večina od dobrih 200 milijard evrov leži na računih belgijskega ponudnika finančnih storitev Euroclear.
Države so v pismu sicer priznale, da se zavedajo tveganja, ki bi ga tak korak prestavljal, in dodale, da nobena posamezna država članica EU ne bi smela sama nositi bremena posledic. Decembra lani je namreč uporabo teh sredstev v prvi vrsti blokirala Belgija, ki je tveganjem tudi najbolj izpostavljena.
Ukrajina se mrzlično pripravlja na novo težko zimo, ko bo predvidoma znova močno na udaru njena energetska infrastruktura, in ji močno primanjkuje raket za sisteme zračne obrambe. Ob tem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred dnevi potožil nad več milijard težkim primanjkljajem v proračunu obrambnega ministrstva.
Belgijci nemudoma zaprli vrata
Zunanji ministri držav članic bodo v vprašanje zamrznjenih ruskih sredstev znova zagrizli prihodnji teden na srečanju na Irskem, a so belgijske oblasti že pred srečanjem v to krsto zabile nov žebelj. O tem se »ni mogoče pogajati, vrata so zaprta« je bil za belgijsko radiotelevizijo VRT v petek zvečer jasen belgijski obrambni minister Theo Francken.
Francken je ob tem poudaril, da bo pri tem vztrajal tudi belgijski premier Bart De Wever, ki je obenem okrcal baltske države, ki da si te ideje ne morejo izbiti iz glave. Litva, Latvija in Estonija so namreč vseskozi najglasnejše podpornice tega predloga, a same nimajo dovolj moči. Po besedah Franckna bi morale biti baltske države bolj pazljive, » ko nenehno obujajo to zadevo in nas potiskajo v kot. Mislim, da to ni pametno.« Opozoril je še, da vse tri države »prejemajo veliko pomoči od Belgije.«
Vseeno kaže, da tudi v belgijski vladi morda niso povsem enotnega mnenja oziroma da so nekateri v vladi vsaj pripravljeni prisluhniti morebitnim novim idejam. Po poročanju bruseljskega portala Euractiv je namreč belgijski zunanji minister Maxime Prevot nedavno dopustil možnost za uporabo teh sredstev, a le pod pogojem, če bi pravno odgovornost nosile vse države članice, da bi se torej breme morebitnih posledic pošteno razdelilo med vse.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
