pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko se trgovine zvečer zaprejo, se za prostovoljce in zaposlene v razdelilnicah hrane začne delo. Prevzamejo živila, jih prepeljejo, pregledajo in pripravijo pakete.

Ponekod jih ljudje prevzamejo šele po pol deseti uri zvečer, drugod jih starejšim in težje gibljivim dostavijo na dom. Hrana, ki bi sicer lahko končala med odpadki, tako postane pomoč pri preživetju.

Ob današnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, smo občine vprašali, koliko še užitne hrane rešijo pred zavrženjem, kdo jo razdeljuje in komu pomaga. Odgovori iz Velenja, Dravograda, Slovenj Gradca in Raven na Koroškem razkrivajo obsežno mrežo sodelovanja, pa tudi zahtevno delo, ki pogosto ostaja neopazno.

V Velenju 120 ton hrane in 9.100 prostovoljskih ur

Projekt Donirana hrana v Velenju poteka od leta 2014 in temelji na prostovoljnem delu. Po podatkih Mestne občine Velenje so lani zbrali in razdelili 120 ton hrane v vrednosti približno 515 tisoč evrov. V vseh letih izvajanja projekta je skupna količina presegla 600 ton, ocenjena vrednost pa tri milijone evrov.

Za temi številkami stoji približno 120 prostovoljcev. Lani so opravili 9.100 ur dela: 3.000 ur za prevzem hrane ter 6.100 ur za čiščenje, pripravo in razdeljevanje paketov. Ob tem so prevozili več kot 18.300 kilometrov.

Pri prevzemu, prevozu in razdeljevanju sodelujejo prostovoljci Lions kluba Velenje, Rotary kluba Velenje, velenjskega območnega združenja Rdečega križa, Strokovne skupine za socialna vprašanja SD Velenje, Društva upokojencev Velenje, Društva Invalid Konovo in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje.

Donatorji so Mercator, Spar, Hofer, Lidl in Hrustljava skušnjava.

Po navedbah občine hrano tedensko prejema približno 340 občanov z njihovimi družinskimi člani.

Novembra predvidoma v nove prostore

Velenjska občina projektu zagotavlja prostor za nočni depo, embalažo ter logistično, administrativno in koordinacijsko podporo.

Trenutno ureja tudi nove prostore za izvajanje projekta in razdeljevanje hrane v sklopu javne kuhinje. Odprtje je predvideno novembra, vrednost naložbe pa znaša približno 56 tisoč evrov.

Ustrezni prostori so pomembni za vsakodnevno delo: hrano je treba po prevzemu pregledati, pripraviti in čim prej razdeliti. Pri živilih s kratkim rokom uporabnosti dolgotrajno čakanje ni mogoče.

V Slovenj Gradcu pakete prevzemajo po 21.30

V Slovenj Gradcu program donirane hrane izvaja javni zavod Spotur v okviru zavetišča za brezdomce. Nastal je na pobudo Lions kluba Slovenj Gradec ter ob podpori centra za socialno delo in mestne občine.

Lani so razdelili 15,4 tone in dodatnih 142.600 kosov hrane, letos do posredovanja podatkov pa 12,2 tone in 108.245 kosov. Količine vodijo ločeno po teži in številu kosov, zato jih ni mogoče neposredno sešteti.

Hrano donirajo Mercator, Tuš, Spar, Hofer in Lidl.

Zaposleni jo vsak dan prevzamejo ob dogovorjenih urah ter pripeljejo do zavetišča, kjer pripravijo pakete. Upravičence že popoldne pokličejo, da potrdijo prihod. Prevzem paketov poteka zvečer po 21.30, ko je zbrana hrana iz vseh sodelujočih trgovin.

Letos imajo v programu 85 upravičencev. Vanj so neposredno vključeni tudi uporabniki Varne hiše, Ozare in zavetišča za brezdomce. Drugi lahko vlogo za vključitev oddajo pri Spoturju, ki preveri izpolnjevanje pogojev.

Vsa ponujena hrana ni primerna za razdelitev

Odgovor iz Slovenj Gradca opozarja tudi na manj vidno plat donacij. Po navedbah izvajalcev med ponujeno hrano včasih prejmejo sadje in zelenjavo, ki zaradi slabega stanja nista več primerna za razdelitev.

Takšno hrano morajo izločiti, pregledovanje in sortiranje pa zahtevata čas, ki ga ima zaposleni ob večernem prevzemu malo. Kadar je neuporabne hrane preveč, vse ponujene donacije niti ne prevzamejo, saj bi jo morali nato zavreči sami.

V zadnjem letu opažajo zlasti povečanje viškov kruha, sadja in zelenjave. Občasno morajo ob prevzemu paketov miriti tudi nesoglasja med uporabniki.

Njihova izkušnja kaže, da uspešnosti programa ne določa zgolj količina prevzete hrane. Pomembno je tudi, koliko je dejansko primerne za ljudi in kako hitro jo je mogoče razdeliti.

Na Ravnah pomoč pripeljejo tudi na dom

Na Ravnah na Koroškem projekt povezuje Lions klub, občino in Koroški medgeneracijski center. Sodelujejo tudi druge humanitarne in socialne organizacije.

Po oceni izvajalcev so lani razdelili več kot 40 ton hrane. Na seznamih imajo okoli 130 uporabnikov, kar skupaj s člani njihovih gospodinjstev pomeni približno 270 oseb. Pogostost prejemanja pomoči prilagajajo potrebam: večina pride enkrat tedensko, nekateri pogosteje, drugi občasno.

Delavci in prostovoljci po zaprtju prodajaln prevzamejo hrano ter jo še isti večer razdelijo v centru. Starejšim, obnemoglim in invalidom jo dostavijo na dom.

Donatorji so Spar, Tuš, Lidl, Hofer in Koroške pekarne. Del hrane ob četrtkih odstopijo Medgeneracijskemu centru Mežica, ob sobotah pa pri prevzemu in razdeljevanju sodeluje Karitas.

Občina Ravne na Koroškem projekt finančno podpira, prejemnike občinske denarne pomoči pa obvešča tudi o možnosti vključitve v program donirane hrane.

V Dravogradu pomoč prejema 20 gospodinjstev

V Dravogradu za prevzem in razdeljevanje skrbi območno združenje Rdečega križa, hrano pa donira tamkajšnja poslovalnica Spara. Trenutno pomoč prejema 20 gospodinjstev.

Lani so razdelili 1.365,22 kilograma in 12.234 kosov hrane v skupni vrednosti približno 41.495 evrov. Letos do 14. oktobra so razdelili 1.202,33 kilograma in 10.227 kosov, vrednih približno 31.745 evrov.

Občina zagotavlja prostore, proračunska in prevozna sredstva ter sofinancira delo zaposlenih in podporo prostovoljcem. Med izzivi izpostavljajo nujnost takojšnje razdelitve, nepričakovane količine hrane in vključevanje mladih prostovoljcev.

Domače pridelave premalo, viški pa vseeno nastajajo

Lokalne zgodbe postavljajo v ospredje vprašanje razporejanja hrane. Slovenija je pri številnih skupinah živil odvisna od uvoza, hkrati pa na trgovskih policah nastajajo viški, ki lahko pomagajo ljudem v stiski.

Po posredovanih podatkih Statističnega urada je bila lani samooskrba z mesom 85-odstotna, z žiti 74-odstotna, s krompirjem 34-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna in s sadjem 21-odstotna. Med predstavljenimi skupinami je domača pridelava presegla porabo le pri medu.

Letošnje geslo svetovnega dneva hrane je »Inovacije danes. Prehrana za jutri«.

V lokalnem okolju del odgovora že nastaja s povezovanjem trgovcev, občin, javnih zavodov in prostovoljcev.

Donirana hrana ne odpravi vzrokov revščine, lahko pa gospodinjstvu olajša teden. Da pride do ljudi pravočasno in v primernem stanju, so vsak večer potrebni prevoz, prostori, pregledovanje, priprava paketov in ljudje, ki to delo opravijo. Tudi takrat, ko je večina trgovin že zaprtih.