Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred dnevi je izšla knjiga Judje na Slovenskem, katere avtor sociolog Klemen Jelinčič Boeta je pred časom izdal tudi uspešnico Kratka zgodovina Judov, ki je bila razprodana v nekaj mesecih. Klemenu Jelinčiču Boeta, ki v novi knjigi opisuje dva tisoč let Judov na Slovenskem, smo zastavili pet vprašanj, v katerih je delno povzeta vsebina njegove nove knjige.

 

 

- V čem se je položaj Judov v Sloveniji v zgodovini razlikoval od položaja Judov drugje po Evropi?
V srednjem veku je bil njihov položaj v slovenskih deželah v primerjavi z deželami severno od Alp boljši in je vključeval manj preganjanj, danes pa se od drugih držav Evrope razlikuje predvsem v nepoznavanju in v velikem številu Judov, ki se zaradi predsodkov v družbi nočejo identificirati kot Judje. Pri nas večinoma nikoli niso imeli težav, razen na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem v 19. stoletju, med 2. svetovno vojno na Primorskem in nato med letoma 1967 in 1991.

- Kako je z judovskimi pokopališči v Sloveniji in zakaj so ta tudi zgodovinsko in arhitekturno tako pomembna?
Pri nas je pet pokopališč, od tega sta tisti v Ljubljani in Lendavi zgledno urejeni, v Murski Soboti je od pokopališča po razrušitvi ostalo komaj nekaj nagrobnikov, v Beltincih je bilo prav tako opustošeno in je preživel en sam nagrobnik, pokopališču v Novi Gorici, ki je z več sto nagrobniki najstarejše in spomeniško najpomembnejše, pa se je šele letos uspelo rešiti igralnice v pokopališki kapelici. Pomen teh pokopališč je predvsem v pričanju, da so Judje že stoletja del slovenskega prostora.

- Kako je z judovsko skupnostjo v Sloveniji danes?
Članov Judovske skupnosti Slovenije, ki je aktivna in ima sinagogo v Ljubljani, je danes okoli 150, poleg tega je še približno 300 Judov, ki iz različnih razlogov nočejo biti v skupnosti. Z zakonskega stališča se Judje pri nas ne srečujejo z nikakršno diskriminacijo, kljub temu pa so skupnost, posamezniki in judovski spomeniki vsakič, ko se zaostrijo odnosi med Palestinci in Izraelci, tarča nestrpnosti predvsem posameznikov, ki se istovetijo s politično levico.

- Vas še vleče nazaj v Izrael?
Me vleče, ker sem imel tam bogastvo intimnih odnosov, za katere mi doslej niti približno ni uspelo, da bi se jim tu približal.
- Bi lahko potegnili vzporednico med plemiškim naslovom, ki ste ga podedovali po babici oz. po očetu, in judovskim izvorom po materi?
Ja, lahko. Obe identiteti sta evropski, povezani s celotno celino, ne samo z eno nacionalno državo, in obe sta nadnacionalni.

                                                                         Jana, št. 47, 24.11.2009