Shutterstock

Sonce prinaša vitamin D in dobro počutje, žal pa tudi škodljive učinke na naše zdravje, če ga je preveč. Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju, ki ga z našimi čutili ne zaznavamo, nismo izpostavljeni samo na plaži, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, športu, piknikih, posedanju na vrtovih lokalov, pri vrtnarjenju. Čezmerno izpostavljanje lahko povzroči opekline, pospešeno staranje kože, sivo mreno, slabotnejši imunski sistem in – raka kože.

Kožni rak čedalje pogostejši

Kožni rak spada med pet najpogostejših rakov pri nas, število obolelih pa narašča. Ocenjujejo, da se pojavnost kožnega raka na vsakih pet do deset let kar podvoji. Pri ženskah je nemelanomski kožni rak celo na prvem mestu med vsemi rakavimi obolenji. V Sloveniji je leta 2019 za njim zbolelo 3.609 ljudi. Maligni melanom, na drugi strani, predstavlja le približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov smrti zaradi te bolezni. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki. Prvi znaki so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrična in nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 mm in nad ravnjo kože. 

Ne pozabimo na osnovne ukrepe zaščite pred soncem. Izogibajmo se sončenju med 10. in 17. uro, nosimo lahke obleke z dolgimi rokavi, pokrivala in sončna očala ter uporabljajmo pripravke za zaščito pred soncem z UV-zaščitnim faktorjem najmanj 30. 

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 23, 6. junij, 2023.