Simon Koležnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Koruza je spravljena in ličje pripravljeno, da lahko začnemo z njim ustvarjati. V ZRP Pomelaj, zaposlitvenem in rokodelskem centru iz Prekmurja, pletarke iz tega naravnega materiala izdelujejo čudovite prekmurske cekarje in druge izdelke. Direktorica Sara Köleš Ribeiro razkriva, kako se lahko tudi začetniki poskusijo v tovrstnem pletenju, ki pa seveda zahteva veliko vaje in predvsem znanja.

Dom

Pletenje povezuje generacije, nas greje in pomirja

»Med našimi najbolj prepoznavnimi znanji je pletenje iz koruznega ličja. Ta rokodelska spretnost je bila nekoč tesno povezana z vsakdanjim življenjem, predvsem na prekmurskem podeželju, in je bila precej razširjena. Danes spada med manj zastopane rokodelske panoge, zato jo na Pomelaju načrtno ohranjamo, razvijamo in prenašamo naprej. Prizadevamo si, da so naši izdelki najprej uporabni, trajni in dobro premišljeni, njihova lepota pa izhaja prav iz njihove funkcije, naravnega materiala in ročnega dela,« pojasnjuje Sara Köleš Ribeiro, direktorica ZRP Pomelaj, zaposlitvenega in rokodelskega centra iz Male Polane v osrčju Prekmurja, kjer se že vrsto let posvečajo ohranjanju rokodelske dediščine, ustvarjanju in razvoju kakovostnih ročno narejenih izdelkov in vključevanju brezposelnih oseb ter oseb, ki težje vstopajo na trg dela, v zaposlitev in delovno okolje.

Slovenija

Ko jopica postane umetnina: zgodba mojstrice pletenja

Trdinka lokalnih kmetov

Za pletenje cekarja uporabljajo ličje stare domače osemredne koruze trdinke, saj je posebej primerna za rokodelsko obdelavo. »Njeni ovojni listi so dolgi, dovolj čvrsti, hkrati pa se po pravilni pripravi lepo omehčajo in postanejo prožni, zato jih je mogoče zvijati, ovijati in prepletati. Dobro pripravljeno ličje ima prijeten, skoraj svilnat otip in poseben naraven sijaj, njegova barva pa ni nikoli enotna in sega od zelo svetlih, skoraj belih in rumenkastih do nekoliko temnejših in vijoličastih odtenkov. Koruza trdinka je danes na njivah zelo redko zastopana, zato je pomembno tudi ohranjanje njene pridelave. Na Pomelaju je ne pridelujemo izključno sami, temveč pri pridelavi sodelujemo z lokalnimi kmeti. Ne le pridelek zrnja, ključna so predvsem pravočasna žetev in kakovost ličja, saj že način pridelave, čas spravila, ličkanje in sušenje odločilno vplivajo na kakovost materiala, ki ga bodo pozneje v roke dobile naše pletarke.«

Pomelaj

Priprava koruznega ličja

»Koruzno ličje mora biti po ličkanju ustrezno posušeno, brez plesni, in pred pletenjem navlaženo, da lahko začnemo plesti 'količek', ki je osnovni pletarski gradnik. Pripravljeno ličje razvrstimo glede na velikost in kakovost. Naredimo si dva kupčka: večji in daljši trakovi so namenjeni zunanjemu ovijanju, manjši in krajši trakovi pa polnilu. Tako lahko med delom ves čas dodajamo nov material in ustvarjamo enakomeren količek, ki je pravzaprav nekakšna 'neskončna vrvica' iz koruznega ličja. Večji trak ličja polnimo s tanjšimi in krajšimi deli ter ga sproti ovijamo. Ker med delom ves čas dodajamo nov material, lahko količek nadaljujemo praktično poljubno dolgo. Pri kakovostnem količku je najpomembnejše, da je po vsej dolžini čim bolj enakomeren. Čeprav se to zdi na prvi pogled preprosto, je izdelava res kakovostnega in enakomerno debelega količka zelo zahtevna. Po naših izkušnjah potrebuje začetnik približno šest mesecev skoraj vsakodnevnega dela, da količek izdela dovolj enakomerno in zanesljivo za kakovosten končni izdelek.«

Lesen model

Pri pletenju oglatega cekarja, kakršen je njihov čudovit prekmurski cekar Lizika, za osnovo potrebujemo lesen model, s katerim določimo njegovo obliko in mere, obenem pa nam daje oporo med pletenjem. »Les je za takšno delo zelo primeren, saj je trden in lahko isti model uporabljamo leta. Model za Liziko je razmeroma preprost, ker se cekar proti vrhu ne zoži oziroma nima ozkega ustja. Zato je lahko model izdelan v enem kosu in ga po končanem pletenju preprosto odstranimo iz izdelka. Pri oblikah, ki se proti vrhu zožujejo, mora biti konstrukcija modela drugačna, pogosto tudi sestavljiva.«

Gospodinjstvo

Ustvarjalka Apolonija Zupan: odkvačkajmo skrbi

Pomelaj

Pletarsko orodje in pripomočki

»Potrebujemo tudi osnovno pletarsko orodje ter pripomočke. To so pletarska kvačka, škropilo za vodo, škarje, žičniki, klešče in kladivo. A preden se lotimo cekarja, moramo usvojiti osnovne elemente tradicionalnega pletenja iz koruznega ličja. Med najpomembnejšimi so količek, kita in gobica.«

Kita za zaključevanje cekarja

»Kita je druga pomembna tehnika, takoj za količkom. Za začetek količek razdelimo na dva tanjša dela, ki ju med seboj prepletamo. Pri učenju jo vadimo na žebljičkih na lesenem modelu. Kita se uporablja predvsem pri oblikovanju in zaključevanju izdelkov. Končamo jo tako, da oba dela spet združimo v količek oziroma jo pri tridimenzionalnem izdelku postopoma vpletemo nazaj v konstrukcijo.«

Gobico izdelamo s pletarsko kvačko

»Gobica daje cekarju prostornino in pomembno vpliva na njegov končni videz. Izdelujemo jo s pletarsko kvačko, praviloma pravokotno na količek, ki pomeni osnovno konstrukcijo oziroma hrbtenico izdelka. Ličje se opleta prek količkov – lahko prek enega, dveh ali več – odvisno od velikosti, finosti in želene gostote izdelka. S takšnim načinom pletenja dobi površina cekarja značilno polnost, zaobljenost in mehkobo. Debelina oziroma gostota gobice se zato prilagaja posameznemu izdelku. Njena prednost je tudi v tem, da je element gobice mogoče razmeroma preprosto popraviti ali obnoviti, če se zaradi dolgotrajne uporabe kje izrabi.«

»A obvladovanje teh posameznih prijemov še ni dovolj za izdelavo dobrega cekarja. Pletarka mora razumeti tudi konstrukcijo izdelka: kako se material obnaša, kako se gradi oblika, kje mora biti izdelek ojačan, kako se razporeja obremenitev in kako zagotoviti, da bo cekar ob vsakodnevni uporabi nosilen, stabilen in trpežen. Prav tu se pokaže razlika, ali nekdo pozna osnovni pletarski prijem ali pa zna izdelati kakovosten in uporaben rokodelski izdelek. Zelo izkušena pletarka za izdelavo oglatega cekarja Lizika potrebuje okoli osem do deset ur, nato pa še kakšni dve uri za ročaje. Po končani izdelavi cekar ostane na modelu še približno dan ali dva, da se ustrezno posuši in utrdi.«

Pomelaj

Postopek izdelave cekarja

»Ko so material, model in pripomočki pripravljeni, se začne pletenje cekarja. Najprej na lesenem modelu postavimo osnovno konstrukcijo izdelka in začnemo izdelovati količek. Ta mora biti ves čas čim bolj enakomeren, saj vsaka večja sprememba njegove debeline vpliva na videz, obliko in trdnost končnega izdelka. Količek med izdelovanjem napenjamo prek celotnega lesenega modela, na vrhu pa žičnikov (žebljičkov). Ko je konstrukcija končana, se med posameznimi količki s pletarsko kvačko lotimo izdelave gobice. Pri cekarju Lizika ličje opletamo prek dveh količkov. Prav gobica postopoma zapolni površino med konstrukcijskimi elementi ter cekarju daje prostornino in mehkobo. Pletene vrste postopoma sledijo obliki lesenega modela in tako nastajajo stene cekarja. Med delom je treba ves čas skrbeti za enakomerno napetost materiala, pravilne razdalje in obliko. To ni samo estetsko vprašanje, saj gostota in način prepletanja neposredno vplivata tudi na stabilnost, nosilnost in končno uporabnost izdelka. Pri tridimenzionalnem pletenju pazimo, kako držimo model, saj morata biti obe roki prosti za delo. Pri manjših izdelkih ga lahko pletarka stabilizira med nogama, pri večjih pa je način dela prilagojen velikosti in obliki modela.«

Zaključevanje cekarja s kito

»Na ustreznem vrhnjem delu izdelka količek razdelimo na dva tanjša dela in začnemo izdelovati kito. Ta ima pomembno konstrukcijsko in zaključno vlogo ter mora biti prav tako enakomerno izdelana. Ob koncu izdelave kito znova povežemo s količkom oziroma postopoma vpletemo nazaj v konstrukcijo. Količek se pri zaključevanju tanjša, njegov zadnji del pa s pletarsko kvačko potegnemo skozi obstoječo mrežo izdelka, da se pletenje ne more razpustiti. Šele nato odrežemo preostanek materiala. Cekar moramo še dobro posušiti in šele nato ga previdno snamemo z lesenega modela. Skrbno ga pregledamo, preverimo kakovost izdelave, odpravimo morebitne nepravilnosti, odstranimo odvečne dele materiala in ga očistimo. V Pomelaju nato nanj namestimo Pomelajevo obešanko, ki označuje naše poreklo in kakovost izdelave.« Pri izdelkih, ki so pridobili rokodelski certifikat Art&Craft Slovenija, dodajo tudi ustrezno certifikacijsko obešanko.

Pomelaj

Še nekaj nasvetov za začetnike

»Začetnicam bi predvsem svetovali, naj si vzamejo čas za spoznavanje materiala in osnovnih tehnik. Koruzno ličje je naraven material in najprej se ga je treba naučiti opazovati, ga pravilno pripraviti in izbrati primeren kos za posamezen del izdelka. Posebej pomembno je, da je količek enakomeren in se ne cefra. Pri tem ni bližnjic – roka mora z veliko ponavljanja pridobiti občutek za pravilno debelino, napetost in sprotno dodajanje materiala, potrebna je vsakodnevna vaja. Šele nato sledita kita in gobica. Za prve poskuse priporočamo manjši in konstrukcijsko preprost izdelek ter predvsem veliko potrpežljivosti. Prvi količek skoraj zagotovo ne bo popolnoma enakomeren in tudi prvi izdelek ne bo takšen kot izpod rok izkušene pletarke, vendar se prav v ponavljanju pridobiva rokodelsko znanje. Vsekakor pa se je pletarstva mogoče priučiti; še hitreje gre od rok tistim, ki se že ukvarjajo s kakšno drugo rokodelsko panogo, v kateri je veliko znanja prav v gibih rok, občutku za material in drobnih prijemih.«

NAMIG

Številni drobni prijemi, občutek za material, napetost pletenja in samo vodenje količka, kite ter gobice se najbolje razumejo šele ob praktičnem delu. Prav zato na Pomelaju vsako leto organizirajo tečaje pletenja iz koruznega ličja, kjer lahko udeleženci pod vodstvom izkušenih pletark posamezne tehnike spoznajo neposredno in jih tudi preizkusijo.

revija Jana