Revija Jana

Divji kostanj, zelo alergeni topoli in še nekaj drugih rastlin pa tudi pelodi trav nas še čakajo. Neugledna zelena ambrozija, ki jo še zmeraj poznajo le redki in cveti vse do zmrzali, je pa ena najbolj dražečih rastlin.  

Če še nimate izkušenj z alergijo na pelod, najbrž menite, da ste (spet) prehlajeni. In nosu vam teče, od nenehnega brisanja so nadraženi nosnice ter predel med nosom in ustnico, kasneje vam teče iz oči, tudi kihanje ni redko. Zdravila proti prehladu ne pomagajo. Če se nam to zgodi večkrat in ni običajnih sopojavov – vročina, glavobol, boleče mišice in sklepi – bo treba prositi zdravnika, naj nas pošlje na test, ki bo pokazal, na kaj vse smo alergični, običajno je to več reči hkrati, tudi hrana, hišni prah, kemične snovi, pršice ...  Ni redko, da smo alergični na dotik, recimo na liste jedilnih buč, kar lahko povzroči divjo reakcijo. Seveda obstajajo tudi zdravila proti alergiji, kupimo jih lahko brez recepta, največ pa lahko naredimo sami. Alergija je neprijetna bolezen, ki se lahko konča zelo slabo, če jo skušamo ignorirati.     

Shutterstock

 Seveda je pri preobčutljivosti za pelod težko svetovati, da bodimo kar naprej doma za zaprtimi okni. Nikakor, ker lahko vsako bolezen premagujemo le s čvrstim imunskim sistemom, za kar pa je gibanje v naravi nujno potrebno. Z nekaj vztrajnosti moramo najprej ugotoviti, kateri pelodi nam najbolj škodijo (med najbolj alergene sodijo topoli in podobna drevesa), in se jih skušajmo izogniti. Ko v dolini cvetijo drevesa in zeli, pojdimo kam višje v hribe – in obratno. Pametno je, če kupujemo med od čebelarja, ki ima čebelnjak v neposredni bližini, naj nam da neobdelanega, s satovjem vred. Vsak dan pojejmo žlico takšnega medu, pa bomo odpornejši za pelode iz svoje okolice.  

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 09. 5. 2023.

revija Jana