Revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Potem je treba malo potrpeti. Sinoči sem sedela na mokri klopci sredi naše vasi, nekaj časa tudi pod dežnikom, moj Janek pa je plesal s teto Jano in drugimi sredi ceste. Igrala je skupina, ki jo dobro pozna. Vedela sem, da bo vse trajalo (zame) dolgo, za Janeka (pre)kratko … In v misli sem si priklicala pogovor fanta in krta iz knjige Fant, krt, lisica in konj, avtorja Charlieja Mackesyja. »Kaj misliš, da je največja izguba časa,« vpraša fant krta. »Primerjati se z drugimi,« odgovori krt. In fant: »Sprašujem se, ali obstaja šola, kjer bi se lahko odučil naučeno.«

Česa bi se lahko torej jaz odučila v takšni šoli? Ne primerjam se (več) z drugimi. Starost prinese tudi dobra spoznanja in eno izmed njih je prav to. Spoznanje, da je prav, da vsak človek živi svoje življenje, se prepozna vsak trenutek v ogledalu in ne misli na to, kako je vsem drugim lepo, samo njemu slabo. To slednje je čista iluzija. Vsak človek ima kup težav. Vprašanje pa je, kako jih dojema in kako se spoprijema z njimi. Odučila bi se občutka, da jaz ne spadam na nobeno veselico, da so kakšni dovtipi nastopajočih na odru čisto odveč, a da je včasih treba vse odmisliti in živeti v tistem trenutku … Ampak takšne šoli ni.