Profimedia

V Sloveniji imajo vsi otroci do 18. leta ob napotitvi osebnega zobozdravnika pravico do ortodontskega zdravljenja. A le na papirju. Če je zobozdravnik vašega 12-letnega otroka k ortodontu napotil danes, ste za prvi pregled, ki ga mora otrok opraviti do 16. leta, že prepozni – vsaj tisti, ki imajo rojstni dan pred oktobrom. 

Pravica do ortodontskega zdravljenja je danes za mnoge žal nedosegljiva. Obstaja sicer majhna možnost, da boste v naslednjih letih morda imeli tako neverjetno srečo kot zgoraj podpisana. Ko se je moja hči postavila v čakalno vrsto za prvi ortodontski pregled (stopnja nujnosti: hitro), se je nedolgo zatem očitno financiral dodaten program in so nas iz zdravstvenega doma poklicali, ali se strinjamo s premestitvijo h koncesionarju. Če se ne bi takrat oglasila na telefon, bi do hitrejše obravnave verjetno prišel neki drug otrok v vrsti. Tako je hči prišla do prvega pregleda v rekordnem času – eno leto po izdani napotnici.

Shutterstock

Pri drugem otroku nimamo take sreče. In takih otrok je še cel kup. Zato se starši odločajo tudi za ortodontsko zdravljenje v tujini, saj jim evropska zakonodaja omogoča povrnitev stroškov za opravljene storitve v drugi članici EU. A namestitev zobnega aparata je le prvi v nizu mnogih obiskov pri ortodontu, saj zdravljenje običajno traja dve ali tri leta. Najpogosteje se odločajo za Hrvaško, kamor vabijo tudi dobro oglaševane agencije, ki vam uredijo vse potrebno za zdravljenje v tujini. »Tovrstna povračila za ortodontsko zdravljenje v drugi državi članici EU pomenijo štiri odstotke sredstev, ki jih ZZZS namenja za financiranje ortodontije v Sloveniji (v letu 2024 je to 26,3 milijona evrov),« navajajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.  V Sloveniji je bilo v letu 2024 opravljenih 241.724 ortodontskih obravnav na račun ZZZS, medtem ko so prejeli 1.023 vlog za povračilo stroškov za zdravljenje v tujini.

Nasveti

Janina zdravniška linija: Res potrebujem ortodonta pri 45?

Zakaj ne k našim zasebnikom? 

Zakaj ne bi torej dober milijon evrov, ki iz naše blagajne odteče k zasebnim specialistom v tujino, namenili slovenskim ortodontom? »V Sloveniji na tak način varčujemo z denarjem, ker so pravice, ki jih imamo na papirju, preširoko zastavljene. Ker si ne znamo naliti čistega vina. Je pač najlaže obljubljati: vse vam pripada. Ja, seveda ti – če prideš na vrsto. Mar ne bi bilo bolje, da zožimo storitve, pa bodo res zahtevni oziroma nujni primeri prej prišli na vrsto?« se sprašuje naš sogovornik, izkušen ortodont, koncesionar, ki se ni želel izpostavljati z imenom.

Ali se bo situacija po več letih opozoril, da ZZZS ne financira dovolj programov ortodontije, sploh kaj premaknila na bolje? V zapisu na družbenem omrežju je mariborska ortodontka Vesna Kaloh pred kratkim opozorila, da v njihovi ordinaciji obravnavajo tisoč novih primerov letno, medtem ko jih ZZZS financira le 60. Ampak ZZZS že nekaj let plačuje pogodbenim izvajalcem v ortodontiji vse opravljene storitve po dejanski realizaciji in količinsko neomejeno. Plačujejo 98 ortodontskih timov (ambulant), pri čemer je v Sloveniji le 97 aktivnih ortodontov. Za oblikovanje javne mreže pa je pristojno ministrstvo za zdravje.

Zdravje

Implantat – rešitev ali tveganje za zdravje zob?

Profimedia

Ortodontov je dovolj

Razlog za dolge čakalne dobe za ortodonta so po mnenju ZZZS predvsem pomanjkanje ortodontov v javni mreži glede na širok obseg pravic, a Slovensko ortodontsko društvo zatrjuje, da imamo ortodontov dovolj, primanjkuje pa programov za javno mrežo v vseh regijah. Tako so pred dvema letoma predlagali, da se čim prej dodatno financira vsaj deset novih javnih programov za vse regije v Sloveniji. Tudi naš sogovornik prikimava: »Ortodontov je v Sloveniji dovolj. Bi rekel, da celo preveč. Premalo jih sodeluje pri izvajanju javnega programa, iz zdravstvenih domov pa odhajamo praviloma zaradi neustreznega nagrajevanja – če dosežeš normativ ali narediš manj, je vseeno. Pri plači se ne pozna. Sam sem v šestih urah in pol naredil toliko in še več kot kdo v osmih, a četudi sem se odrekel malici ter odmorom, sem moral v zavodu odsedeti osem ur.«

Plačilo je, zakaj ne delajo več? 

A zakaj ortodonti množično ne presegajo programa, če so zadnja leta lahko plačani po realizaciji? Spomnimo na izolskega ortodonta, ki je opravil 52 odstotkov več od dogovorjenega števila obravnav in zanje v celoti prejel plačilo. »Vsi smo trepetali, kdaj bodo ukinili financiranje po realizaciji (z namenom skrajševanja čakalnih vrst). Zavarovalnica oziroma vlada mora do 31. marca sprejeti uredbo o zagotavljanju storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar koncesionar do konca marca za tekoče leto ne ve, ali bo dobil plačano po programu ali po dejanski realizaciji.

Zdravje

Kaj storiti z mrtvimi zobmi — odstraniti ali zdraviti?

Tako ne moreš načrtovati dela! Zdravljenje s fiksnim aparatom traja povprečno od dve do tri leta, hkrati pa zavarovalnica zahteva le 60 novih primerov na leto – in če sem si naložil več primerov (npr. sto), jih bom naslednje leto obravnaval še vedno sto, hkrati bom sprejel novih 60, zavarovalnica pa se bo morda odločila, da mi jih bo v tistem letu plačala samo 60. Zaradi take negotovosti pri financiranju večina ortodontov ne sprejme občutno več pacientov in zato pri čakalnih vrstah ni pomembnejših premikov. Delamo samo 20 do 30 odstotkov več.«

Profimedia

Nepopravljiva škoda

Drugi razlog za polnjenje čakalnih vrst so nekritično napotovanje otrok na ortodontsko zdravljenje in visoka pričakovanja staršev, saj je po mnenju ortodontske stroke delež otrok, vključenih v obravnavo, bistveno višji kot v drugih evropskih državah. Tretjina otrok pri nas je k ortodontu napotena prezgodaj, pravijo – preventivno ali zaradi želje staršev, da ne bodo prepozni za čakalno vrsto. Ker nekateri starši zaupamo v strokovno presojo zobozdravnikov in ne vztrajamo že vnaprej za napotnico (za vsak primer), so torej naši otroci ob pravico do ortodontskega zdravljenja – ker nismo že prej tri leta po nepotrebnem mašili čakalnih dob.

»Množično se mi dogaja, da prihajajo starši z otrokom na samoplačniški prvi posvet (pregled pogosto opravim pro bono) in jim lahko kot edino rešitev svetujem zdravljenje v tujini. Na Hrvaškem bodo takoj dobili zobni aparat, jaz nimam srca, da bi jim ga zaračunal. Ne morem pa njihovega otroka vzeti v obravnavo, četudi bi jo potreboval, ker ne smem preskakovati čakalne vrste. Napotim jih torej v tujino, da ne bo zdravljenje zamujeno! Moralno sporno je, da mu zdravljenje pripada, ima dovolj težko nepravilnost in takoj potrebuje aparat.

Če bo prišel pacient, ki ima nazaj pomaknjeno spodnjo čeljust, k meni šele pri 15 letih, čeljusti ne bom mogel več tako učinkovito premakniti, kot bi to lahko storil pri desetih letih, ko je optimalen čas za tovrstno zdravljenje. In verjetno bo zaradi take zamude potreboval še operativni poseg,« pojasnjuje sogovornik. Vse to na škodo pacienta (nepravočasno zdravljenje lahko vodi k invazivnejšemu zdravljenju) in zaradi operativnega posega še v škodo zdravstvene blagajne. »Vsakič znova se mi gabi, ko moram staršem povedati, koliko bi morali plačati za zobni aparat. Starši bi po aparat že šli na Hrvaško, a bi radi nato na nadaljnje preglede otroka vozili k slovenskemu ortodontu. Vendar to ni mogoče – ker so obravnavani po direktivi o čezmejnem zdravljenju.«

Zdravje

Kaj se vam lahko zgodi po odstranitvi modrostnega zoba?

Jure Kljajić

Zakaj lovimo 16. leto? 

Kdo je postavil mejo za prvi pregled pri ortodontu na 16 let? Nekatere lažje nepravilnosti bi bile verjetno lahko popravljene pozneje? »Mislim, da je bil to dogovor ortodontov in ZZZS – če mladostnika pregledamo pri 16. letu, lahko še ukrepamo. Ampak prvi ortodontski pregled bi bilo idealno izvesti pri osmem letu in potem v drugi fazi menjave zob – pri 12. letu. Če pacienta pogledam takrat, ga lahko še vedno učinkovito zdravim. Pri 16 letih je skrajno obdobje, ko lahko izvajamo klasično ortodontijo, brez kirurgije.«

Smo se torej kar sprijaznili s čakalno dobo šest let? Kakšna je rešitev? Naš sogovornik predlaga: »Treba se bo odločiti, do katere mere bomo še financirali ortodontijo in kaj bo zdravstveno zavarovanje še zagotavljalo. Če imamo v Sloveniji dovolj denarja za vse naše otroke, pa je treba omogočiti vsem ortodontom z licenco v Sloveniji, da delajo – naj se število programov poveča.«

Zdravje

Ne čakajte, to so prvi znaki odmika dlesni

In kaj preostane otrokom, ki bodo glede na dolge čakalne vrste ob prvem pregledu stari več kot 16 let? »Smiselno je, da plačate prvi pregled iz svojega žepa in vas čim prej pregleda specialist, ki mu zaupate. Tako boste dobili strokovno oceno vašega stanja – ali se otroku torej mudi ali lahko z zdravljenjem še počaka.«

Medtem ko boste čakali na srečo, da se v teh šestih letih morebiti sprostijo dodatna sredstva oziroma financira dodaten program, lahko pokličete tudi zastopnika pacientovih pravic, vsaj v Ljubljani se za paciente izjemno zavzame Marjan Sušelj.

Jana Juvan

Kako je v Avstriji?

Za ortodontsko obravnavo v Sloveniji namenjamo več denarja kot v drugih državah. »V večini drugih evropskih držav, z izjemo Norveške (kjer je podobno kot pri nas), morajo za ortodontsko zdravljenje prispevati deloma ali v celoti starši. V Španiji in na Portugalskem državna zdravstvena blagajna za ortodontijo ne prispeva nič, v Italiji zgolj za ekstremno težke nepravilnosti, v Avstriji je podobno. Tam greste k licenciranemu ortodontu, ki izda predračun, tega pa pošljete na zavarovalnico, ki določi delež za povrnitev stroškov zdravljenja,« pojasni izkušen slovenski ortodont.

Slovenka, mamica dveh otrok, ki z družino živi v Avstriji, to potrjuje: »Pri ortodontu v Avstriji se lahko naročiš brez napotnice, zgolj na priporočilo zobozdravnika. To sem storila za svoja otroka. Od telefonskega klica do prvega pregleda je trajalo približno šest mesecev. Po prvem pregledu je imel starejši v dveh mesecih narejen laserski 4D-odtis, slikanje in operacijo na kliniki (puljenje mlečnega zoba). Sedaj ima pregled skoraj vsaka dva meseca. Za zobni aparat sem doplačala 850 evrov, ker sem izbrala malce boljšega. Mlajši otrok je snemljivi aparat dobil v enem mesecu. V Avstriji zavarovalnica krije stroške za zobni aparat otroku do dopolnjenega 18. leta.«

Je kovinski aparat res zastarel in celo škodljiv?

Naš sogovornik je ovrgel trditev ene izmed njegovih kolegic, da je klasični kovinski zobni aparat zastarela metoda ortodontskega zdravljenja. »Ni res, še vedno gre za zlati standard.« Prav tako ne bodite v skrbeh zaradi navedb, da naj bi kovinski aparat negativno vplival na sklenino zoba. »To preprosto ni res!«

revija Jana