Šimen Zupančič

Letos mineva 30 let od olimpijskih iger v Atlanti, kjer je atletinja Brigita Bukovec osvojila srebrno medaljo. Pozneje je v Ljubljani vodila uspešno Atletsko šolo Brigite Bukovec, iz katere so izšla številna pomembna imena slovenske atletike, njihovih uspehov pa se vedno znova veseli. Danes njeno življenje ni več povezano z vrhunskim športom, temveč z družino, selitvijo in vsakdanom v Švici. Kar nekaj let namreč že živi ob Ženevskem jezeru, približno 900 kilometrov stran od doma.

· Domači

Iztok Čop in Luka Špik danes: eden živi v tujini, drugi ostaja v športu

· Domači

Nekdanja atletinja Brigita Langerholc spregovorila o depresiji

Selitev v Švico je bila povezana z družino. Njen partner Željko Pavlica je skrbel za varnost mnogih politikov na visokih položajih, bil pa je tudi vodja varnosti pri Nogometni zvezi Slovenije. Ko je bil Aleksander Čeferin izvoljen za predsednika krovne nogometne organizacije UEFA, je Željko sprejel izziv v Švici, ki mu ga je Aleksander ponudil. Sprva je vsak konec tedna premagoval dolgo razdaljo domov, potem pa se je za selitev odločila vsa družina.

»Za selitev smo se odločili, ker smo želeli, da je družina skupaj. In menim, da je bila odločitev prava,« pravi Brigita, ki je pred tremi leti zaprla vrata atletske šole v Ljubljani, saj je bilo težko imeti podjetje v Sloveniji kar 900 kilometrov proč. Svojo športno kariero pa je končala leta 2000, leto dni pred tem, preden je prvič postala mama. Sinova sta se novemu okolju hitro prilagodila.

»Selitev sta, čeprav sta bila v najstniških letih, dobro prenesla,« je zadovoljna. »V okolju, kjer živimo, je le 40 odstotkov Švicarjev, preostalih 60 smo tujci. Otrokom v šoli pomagajo, da usvojijo uradni jezik, na našem območju je to francoščina. Naj povem, da jaz ne govorim francosko, saj kar dobro shajam z angleščino.«

Celotno zgodbo Brigite Bukovec o življenju v Švici, spominih na Atlanto in položaju športnikov, pa si preberite v aktualni številki revije Lady.