Domen Križaj se po desetih letih vrača bližje ženi in otrokom
Po desetih letih dela v tujini se Domen Križaj poklicno vrača v Slovenijo. Z ženo Mojco se veselita, da bo usklajevanje družinskega življenja nekoliko lažje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če bi Mojci Bitenc Križaj in Domnu Križaju med študijem medicine kdo napovedal, da bosta nekoč zakonca, starša treh otrok in uspešna operna pevca, bi mu verjetno težko verjela. A prav tam se je začela njuna zgodba. Spoznala sta se med študijem, nato pa so ju še bolj povezali Akademija za glasbo in skupni koncerti. Danes je Mojca sopranistka ljubljanske Opere, Domen pa baritonist z bogato mednarodno kariero, ki se po desetih letih dela v tujini poklicno vrača v Slovenijo. Gostovanja bodo ostala del njegovega življenja, a družinska logistika bo zdaj vendarle nekoliko manj podobna mednarodnemu letališču.
Skupaj sta nastopila že v najrazličnejših opernih vlogah. V Traviati sta bila Violetta in Giorgio Germont, torej partnerica njegovega sina in njegov oče, v Manon Lescaut sestra in brat, v Evgeniju Onjeginu pa nesojena ljubimca Tatjana in Onjegin. Da se na odru znajdeta v tako različnih odnosih, ju ne moti. Nasprotno, dobro se poznata in se znata začutiti tudi brez odvečnih besed. »Če imaš dobrega partnerja, mu ni treba povedati, kako naj igra na odru,« pravi Domen. Želita si še skupnih projektov, razmišljala sta tudi o skupnem posnetku, vendar oba najbolj cenita živi stik z občinstvom. Pri operi pač ne moreš vedno izbirati, s kom boš pel, zato se je včasih treba prilagoditi.
Po desetih letih bližje domu
Domen je zadnjih šest sezon preživel kot član ansambla frankfurtske opere, zdaj pa se je zaposlil v Ljubljani, kjer je Mojca solistka od leta 2024. Odločitev za vrnitev je dozorevala postopoma, pomembno vlogo pa je imela tudi družina. Življenje med različnimi mesti in državami je sicer prineslo veliko izkušenj, a ob treh otrocih zahteva tudi precej usklajevanja. Ob glasbi odraščajo tudi njuni trije otroci, vendar doma ne odmevajo samo operne arije.
V avtu včasih vsak izbere skladbo po svojem okusu. Tako se lahko drug za drugim zvrstijo pop, narodno-zabavna glasba in Saint-Saënsov Živalski karneval. Otroci radi tudi sami zapojejo. Mojca se ob tem nasmeji, da ji včasih celo rečejo, naj neha peti, ker želijo peti oni. Za zdaj torej še ni nevarnosti, da bi se je naveličali, vsaj ne povsem. Ali bo kdo od njih nekoč izbral glasbeno pot, pa bosta prepustila času.
Vrt, gore in srne pred oknom
Družina si je dom ustvarila v Zgornji Savinjski dolini, od koder prihaja Mojca. Čeprav bi bilo zaradi večernih predstav življenje bližje Ljubljani bolj praktično, jima podeželje veliko pomeni. Ob hiši imata vrt in sadno drevje, na gredicah pa rastejo solata, paradižnik, bučke, paprika in druga zelenjava. Domnu je posebej všeč, da lahko stopi na vrt, nabere nekaj svežega in to odnese naravnost na krožnik. Seveda narava včasih pripravi tudi kakšno neprijetno presenečenje, od suše do toče, a vrt ostaja predvsem veselje. Domačih živali za zdaj nimajo, saj se jima ob številnih odsotnostih ne bi zdelo odgovorno skrbi zanje prelagati na druge. Zato pa jih v okolici ne manjka. Mimo hiše se sprehodijo tudi srne in druge živali, ki jih včasih opazujejo kar skozi okno. V prostem času zakonca rada sedeta na kolo ali se odpravita v hribe, skupne trenutke pa najpogosteje ujameta dopoldne, ko so otroci v vrtcu in šoli.
Mojca in Domen si želita, da bi bila klasična glasba dostopnejša tudi ljudem zunaj večjih kulturnih središč. Lani sta zato v Nazarjah pripravila koncert s simfoničnim orkestrom, dober odziv pa ju je spodbudil k nadaljevanju. Marsikdo jima je povedal, da bi takšen koncert z veseljem obiskal, če se mu zanj ne bi bilo treba odpeljati v Ljubljano. Še zlasti ju veselijo ljudje, ki pridejo zadržani, ker so prepričani, da klasična glasba ni zanje, po koncertu pa priznajo, da so bili prijetno presenečeni in da bi še prišli. Okusi se skozi življenje spreminjajo, marsikateri predsodek pa izgine, ko človek nekaj prvič zares doživi. Mojca verjame tudi, da lahko glasba pomaga: če se ji človek prepusti, se za nekaj časa sprosti in pozabi na skrbi ali stres.