Je Tara Zupančič spet zaljubljena? Nekoč se vidi tudi kot žena
Tara Zupančič je spregovorila o spominih na Mileno Zupančič, svoji razgibani poklicni poti, novih igralskih izzivih ter tudi ljubezenskem življenju in želji po poroki.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Kafe pa čik. Pri Mileni je bilo to dovoljeno.« Tako televizijska voditeljica Tara Zupančič opiše enega najbolj prepoznavnih prizorov svojega odraščanja ob legendarni igralki Mileni Zupančič, ki je bila njena sorodnica, mamina sestrična in pomemben del njenega življenja. Danes, ko sama stopa v igralske vode, se zdi, da se nekatere življenjske poti vendarle lepo sklenejo.
Milena Zupančič ni nikoli skrivala svojega uživanja v življenju in prav to Tara Zupančič danes vidi kot eno njenih najbolj značilnih lastnosti. »To je bil po eni strani njen zaščitni znak, ampak ona je v resnici zelo znala uživati v življenju. Nikoli ni rekla: 'Joj, moram nehati, to je slabo zame.' Do konca je kadila, ker je bilo to pač njeno. Kafe pa čik. Pri nas doma sicer nihče ni kadil. Če je kdo prišel, je vedno kadil zunaj. Samo pri Mileni je bilo dovoljeno kaditi noter.« Njen pepelnik je ostal. »Še zdaj imamo ta pepelnik in po moje bo za vedno ostal tam na polički. Ne vem, kdo ga bo na koncu prevzel. Verjetno ga bom jaz vzela domov. Pri meni se še naredijo kakšne zabave in bomo mogoče tudi tako ohranjali spomin nanjo, ker je bila znana po tem, da se je res rada zabavala.«
Od kozmetike do kazina in televizije
Tarin življenjski slog je danes sicer nekoliko drugačen. Ne kadi, rada je v naravi, veliko hodi in čas preživlja s svojim psom, vendar zase pravi, da je po značaju še vedno precej hedonistična. »To, da sem zdaj v trenirki, pomeni, da sem v zadnjih letih začela čas, ki je moj, preživljati malo bolj sproščeno. Moram reči, da se nikoli nisem prav posebej pazila, niti kaj jem niti kako živim, ker sem v bistvu tudi kar hedonist. To imamo v familiji.«
Pri tem išče predvsem ravnovesje. »Pazim pa, da sem v nekem ravnovesju. Če vidim, da je bilo malo preveč žuranja, poskušam to pač malo uravnovesiti.«
Morda prav iskanje ravnovesja in raznolikosti najbolje opiše tudi njeno poklicno pot. Tara ni nikoli dolgo ostala ujeta v eni sami vlogi: »Všeč mi je, da delam različne stvari. Jaz drugače ne bi mogla, potrebujem raznolikost.«
Čeprav jo danes večina pozna kot televizijsko voditeljico, je bila njena pot do medijev precej bolj razgibana. Po poklicu je diplomirana kozmetičarka in svojo kariero je začela prav na področju, za katerega se je izšolala: »Ko sem študirala, sem šla potem hitro v eno podjetje, ki je imelo zastopstvo za francosko kozmetiko. Pisala sem kataloge, predstavljala izdelke, sodelovali smo tudi z lekarnami. V istem podjetju sem nato začela risati omare za kozmetične izdelke. To sem delala približno pet let in se takrat ogromno naučila o oblikovanju.«
A to je bila le ena od številnih postaj. Tara je že zelo zgodaj spoznala tudi precej manj glamurozne plati služenja denarja. Delala je v kazinoju na Bledu, predvsem ponoči: »To je bilo grozno, ni mi bilo všeč.«
Še bolj nenavadna je bila njena izkušnja v proizvodnji svetlobnih tabel. Pri delu, ki si ga danes verjetno težko predstavljamo ob njeni javni podobi, je z injekcijo zalivala majhne plastične lečke z epoksidno maso: »Delala sem za mizo, z nekakšno injekcijo. Bila sem čisto umazana. To sem delala kar nekaj časa, čeprav sem sprva mislila, da bo samo za nekaj dni. Bilo pa je kar konkretno delo.«
Plačana je bila na normo, zato je bila njena plača odvisna tudi od hitrosti. Vse to se je dogajalo v obdobju, ko je že začenjala z manekenstvom. »Spomnim se, da je bilo včasih grozno, ker sem bila čisto črna od tistega dela, potem pa sem imela še kakšno fotografiranje. Nisem se mogla normalno umiti in sem si mislila: 'Joj, kaj jaz delam tukaj?' Ampak takrat sem potrebovala denar. Kaj češ.«
Kaj pa ljubezen?
Prav v tistem obdobju se je naučila samostojnosti. In tudi danes ostaja zvesta sama sebi in potrebi po raznolikosti. Zadnja leta ji prinašajo nove ustvarjalne izzive. Začela je delati na radiu, preizkuša se kot didžejka za mešalno mizo, še pomembnejša novost pa prihaja na igralskem področju. V igralske vode se podaja skoraj logično. Igralstvo ji namreč ni bilo nikoli povsem tuje. Že kot otrok je nastopala v vaških predstavah v Bohinjski Beli, pozneje pa se je pojavila tudi v televizijskih projektih in oglasih. Pri Pr' Hostarju je sodelovala že pri prvih klipih, pozneje pa je nastopila tudi v projektu Bahir in Zahir: »Seveda je bil to tudi vpliv Milene. S tem sem odraščala, imela sem vpogled v svet igralstva in tudi sama željo po tem. Kasneje se nisem odločila za igralski poklic, je pa res, da me tudi niso prav spodbujali. Ves čas so mi govorili: 'Tara, to je težek poklic.'«
Formalne igralske izobrazbe nima. »Sem samouk. Zelo veliko opazujem druge igralce. Ko gledam filme in serije, se velikokrat sprašujem, kako je bilo nekaj posneto, kakšen je kader, kako so določeno stvar naredili. To je verjetno tudi neka poklicna deformacija s televizije.«
Danes se uči tudi od profesionalnih igralcev, s katerimi je obkrožena. »Seveda mi manjka kar nekaj znanja. Manjka mi šola, neka formalna osnova, ampak upam, da bom to nadoknadila z izkušnjami.« Ob tem nam še zaupa, da je tudi Milena še pred smrtjo izvedela tudi za njen novi igralski podvig, igrano serijo, ki se bo naslednje leto predvajala na komercialni televiziji. In morda bo prav ta nova vloga eden od načinov, kako bo Tara nadaljevala del poti, ki jo je nekoč tako tesno povezovala z Mileno.
Ob vseh novih poklicnih izzivih nas seveda zanima, kaj se dogaja v njenem zasebnem, ljubezenskem življenju. Ob vprašanju se je nasmehnila, a več ni želela razkriti: »Vsaka stvar potrebuje čas, ampak čas in izkušnje prinašajo tudi dragocena spoznanja,« pravi zaljubljena Tara, ki danes precej bolj jasno ve, česa si želi in česa ne. Priznava, da se nekoč vidi tudi kot žena in si želi ljubezni ter partnerstva, medtem ko pri načrtovanju družine ostaja odprta: »Nisem človek velikega planiranja. Zelo živim tako, da vidim, kaj mi življenje prinese. Grem po poteh, ki se odprejo, in predvsem poskušam poslušati sebe.«
E-novice · Estrada
