Tim Mastnak bord zamenjal za kajt
Deskar Tim Mastnak je že vrsto let predan deskanju na snegu, poleti pa ga zamenja za kajtanje v Braziliji.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Nekateri primerjajo deskanje na snegu in kajtanje, vendar gre za povsem različna športa. Morda imamo deskarji nekoliko boljši občutek za ravnotežje, a to je tudi vse. Ko sem kajtanje sprva opazoval od daleč, sem bil prepričan, da je zelo enostavno. A hitro sem ugotovil, da sem se zmotil. Tudi zame so bili začetki zelo zahtevni,« pripoveduje Tim Mastnak. Prve korake je naredil na suhem, na travniku, samo s padalom. »Veliko truda sem moral vložiti, da sem usvojil osnove. V Braziliji sem bil prvič leta 2015, od takrat pa sem jo obiskal že osemkrat, zadnja leta celo redno. Letos sem tja odpotoval med prvomajskimi prazniki.«
Vedno se vrača na isto destinacijo. Combuco na severovzhodu Brazilije je pravi raj za kajtarje. Nekdanja majhna ribiška vasica se je razvila v zelo priljubljeno turistično destinacijo, kjer se skoraj vse vrti okoli turizma. Tam živi le okoli 1600 domačinov, preostali obiskovalci pa prihajajo z vseh koncev sveta in jih druži ista strast, kajtanje. Po njegovih besedah v mestu vlada prijetno in sproščeno vzdušje.
»Vsi imajo isti cilj, ujeti pravi veter in poleteti nad čudovitimi peščenimi plažami. Ta šport sem sprva poznal le s fotografij in videoposnetkov, kjer je vse videti zelo preprosto. V resnici pa si, preden ga zares obvladaš, poln modric in odrgnin. To je del učenja, ki se mu skoraj ni mogoče izogniti.«
Brazilija ga je očarala že ob prvem obisku. »Ko smo jo s prijatelji obiskali prvič, smo bivali v precej skromni nastanitvi. Zadnja leta pa izbiramo resort, kjer je bolje poskrbljeno tudi za varnost. Vrednejše stvari puščamo v sefu in s seboj ne nosimo večjih vsot denarja. Zaradi socialnih razlik je treba biti previden, saj so kraje in ropi žal del vsakdana. Ni priporočljivo razkazovati dragih ur in nakita. Na srečo sami še nismo imeli neprijetne izkušnje in upam, da je tudi ne bomo. Vseeno smo previdni, ponoči se izogibamo temnim ulicam in raje uporabljamo taksi.«
Ker je kajtanje fizično zahteven šport, si fantje med oddihom privoščijo tudi druge dejavnosti. »Pogosto mi kdo v šali reče, da hodim v Brazilijo zaradi žensk, kar seveda ne drži. Mi gremo tja zaradi kajtanja. Poleg tega ne preživimo ves čas na vodi. Najamemo motorje in raziskujemo okolico. Obiskujemo tako območja pragozda kot tudi puščavske pokrajine, ki so še posebej zanimive za vožnjo z motorjem. Čeprav v pragozdu živijo tudi strupene kače in druge nevarne živali, jih na srečo še nisem srečal in si tega niti ne želim.«
Poseben vtis nanj naredijo tudi domačini. »Brazilci so izjemno prijazni, odprti in družabni ljudje. Z njimi ni težko navezati stika. Navdušuje me njihova ljubezen do plesa, predvsem sambe. Poskusil sem tudi sam, vendar sem hitro ugotovil, da mi ne gre najbolje. Oni imajo izjemen občutek za ritem. Plešejo vsi, otroci, mladi in starejši. Zvečer so trgi in lokali polni glasbe, plesa in dobre energije.«
Navdušen je tudi nad brazilsko kulinariko. »Ker mestece leži ob oceanu, je na voljo ogromno rib in morskih sadežev. Vse je sveže in pride tako rekoč neposredno iz morja na krožnik. Veliko jedo tudi meso in riž. Mi se sicer večinoma prehranjujemo v resortu, kjer je ponudba zelo raznovrstna, tudi z evropskimi jedmi. Mene najbolj navdušuje sadje, ki je res okusno, zrelo in osvežilno. Obožujemo tudi sveže iztisnjene sadne sokove. Sicer pa nisem človek, ki bi hrani posvečal posebno pozornost.«
Za obisk Brazilije si je tudi letos izbral začetek maja. »Takrat še ni prevroče. V nekaterih delih leta temperature postanejo zelo visoke in razmere precej naporne. Sonce je močno, zato je zaščita nujna. Na srečo oprema za kajtanje pokrije večino kože.«
Za Timom je tako še ena nepozabna brazilska izkušnja, ki jo bo, kot kaže, prihodnje leto ponovno doživel. »Po krajšem premoru se začenjajo kondicijske priprave. Ne vem še, ali se bom poleti pridružil ekipi, ki trenira na južni polobli. Vesel pa sem, da lahko nekaj časa namenim prijateljem in ljudem, ki so mi blizu. Pozimi sem zaradi tekmovanj dolgo odsoten od doma in to včasih pogrešam. V novo sezono vstopam s cilji, ki jih raje zadržim zase. Predvsem pa si želim, da bi jo zaključil brez poškodb, saj je to najpomembnejše.«