Žiga in Eva Deršek po težki poti do sina doživela še en čudež
Ko je Eva zagledala dve črtici, dvoma ni bilo več. Po boleči poti do prvega otroka Žiga Deršek zdaj decembra pričakuje še deklico.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za radijskega in televizijskega voditelja Žigo Derška ter njegovo ženo Evo bo letošnji december eden najlepših mesecev njunega življenja. Njuna družina bo dobila novega člana, pravzaprav članico. Eva namreč pod srcem nosi deklico, ki naj bi na svet prijokala prav okoli drugega rojstnega dneva njunega prvorojenca Naceta Noela.
»Nace bo star ravno dve leti na dan, ko ima Eva rok poroda,« se nasmehne Žiga Deršek, ko začne svojo pripoved o drugem otroku, in najprej prizna, da ju je z Evo novica, da bosta spet starša, presenetila. »Opazila sva Evino razdražljivost in to, da hormoni delajo v neke smeri, kjer ni vse v redu. Ampak glede na preteklo zgodbo z Nacetom sva si sprva tajila, da bi se nama morda posrečilo spočeti otroka. Eva je potrebovala kar nekaj časa, da se je odločila in naredila test nosečnosti. Pravzaprav sem jo moral prepričati jaz, da ga je naredila. In ko sva zagledala dve črtici, sva bila presrečna. Dvoma ni bilo več, Eva je bila noseča.«
Da bi razumeli njuno veselje, nas Žiga popelje skozi bolečo izkušnjo umetne oploditve, s katero je bil spočet Nace. »Najina pot do starševstva se je začela leta 2019, ko je Eva zanosila po naravni poti. A je žal splavila, kar naju je oba zelo potrlo. Izkušnja je bila za naju še toliko bolj travmatična, ker smo bili v koronskih časih in sem jo moral pustiti samo za zaprtimi vrati porodnišnice. Celo noč sva bila na telefonu, se pogovarjala, govorila, kaj se dogaja, in jokala, jokala, jokala …« se spominja.
Po tragični izgubi sta se eno leto trudila, a zaman, zato sta se obrnila po strokovno pomoč. »Dlje od tega, da ima Eva težave s ščitnico, ki jih danes uspešno zdravijo in spremljajo, nismo prišli, zato sva se podala na pot postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ker je Eva takrat ravno začela novo službo in si ni mogla privoščiti preveč izostankov, sva se odločila za samoplačniško pot, ki naju je dosti stala. V dveh postopkih sva opravila šest prenosov, potem pa sva, ker sva videla, kakšna loterija je to, ali boš zanosil ali ne, šla še v UKC Ljubljana.
Pisalo se je leto 2024 in imela sva samo še eno možnost. In na srečo se je posrečilo,« hvaležno sklene roke Žiga, ki je z veliko ljubezni konec tistega leta v naročje stisnil malega fantka, za katerega sta z Evo izbrala lepi imeni. »Ime Nace je dobil po Evinem dedku, Noel pa sva dala zraven po otroku, ki bi ga morala imeti in za katerega sva vedela, da bi bil Noel, ker se je vse dogajalo okoli božiča.«
Prihaja 'bebe'
Nace je živahen, zvedav, pameten fantek, ki preseneča vse s tem, kaj vse zna za svoja leta. »Čeprav je še majhen, ve, da se v družini nekaj dogaja. Kaže na Evin trebušček in reče: 'Bebe,'« smeje se pojasni ponosni očka. »Ko ga vprašaš, ali bi imel sestrico, pravi ja. Ko ga vprašaš, ali se je veseli, reče ja.«
Žiga ga vidi tudi kot zelo odgovornega fantka, ki uživa, kadar mu zaupajo kakšno nalogo. »Če mu predstaviš, da je nekaj pomembno, to vzame zelo zares in se potrudi. Zelo je vesel, ko ga pohvališ. In brez težav ga vidim zraven pri previjanju, oblačenju, pa tudi da bo razumel, kaj je tišina, ko bo dojenček spal.«
Seveda pa se očka zaveda, da bo prihod nove članice vnesel v Nacetov vsakdan tudi nekaj vznemirjenja. »Nace je izvrsten pogajalec. Ima trmo in dobro ve, kako kaj doseči,« se zresni očka. »Z Evo mu morava že zdaj postavljati meje. No, v glavnem je to moja domena, kajti Evo s svojim jokom hitro prinese okoli. Mene pa njegov jok ne prizadene toliko. Če vem, da ni lačen, žejen, moker ali zaspan, se bova drugače pogovarjala.«
Je pa očetovstvo Žigo spremenilo, predvsem v odnosu do časa. »Čas nenormalno hitro teče, zato so mi zelo pomembni najini skupni trenutki. Presrečen sem, ko skupaj raziskujeva svet, se podajava na njegove najljubše poti in odkrivava nove stvari. Trudim se, da ga poslušam, kaj hoče povedati. Če takšnega majhnega otroka resnično poslušaš, dejansko veš, kaj hoče povedati. In potem lahko tudi hitro ugotoviš, da je otrok lahko precej bolj brihten od tebe. Najlepše pa seveda je, ko pridem domov in priteče v moje naročje,« smeje se pojasni in doda še to, da se z Evo trudita, da so z Nacetom čim več zunaj, v naravi. »Najsrečnejši je, ko skače po lužah in midva stopiva korak nazaj, ko je že ves moker. Verjetno bi kdo že tarnal, da ga je treba preobleči, ampak ne midva.«
Atijeva princeska
Nova nosečnost je v Evino in Žigovo življenje vnesla nekaj nepričakovanih sprememb. Eva je bila tik pred podpisom nove pogodbe o zaposlitvi, ki je zdaj zaradi nosečnosti ni mogla sprejeti. »Načrte, da gre Nace v vrtec, midva pa vsak v svojo službo, sva morala nekoliko prilagoditi. Vendar nama ni niti malo žal. Presrečna sva, da bova še enkrat starša.«
Po vseh preizkušnjah, ki sta jih prestala, dojenčico zdaj pričakujeta z veliko hvaležnostjo in Žiga ne zanika dejstva, da komaj čaka, ko bo svojo princesko prvič vzel v naročje. Njeno rojstvo bo sicer sovpadalo tudi z njegovimi številnimi decembrskimi obveznostmi, saj kot Božiček sodeluje z nekaterimi gledališči. Poleg tega s pevko Nežo Pančur pripravljata novo božično pesem. Pridno bo pekel tudi praznične sladice in jih objavljal na svojih družbenih omrežjih. Pa seveda bo, tako kot ves čas, močno vpet v delo na Radiu Veseljak in TV Veseljak Golica. Ampak pri porodu bo Evi stal ob strani ali kot poudari: »Absolutno bom zraven.«
In absolutno bo Evi še bolj pomagal tudi potem pri skrbi za otroka. »Izkušnja z Nacetom mi je dala veliko znanja, hkrati pa tudi željo, da bi bil pri nekaterih stvareh še bolj prisoten. Eva je namreč s svojo materinsko ljubeznijo Naceta zelo navezala nase. Želim si, da bi ji ga včasih vzel iz rok, ko ga je tudi do polnoči nosila okoli, če je bilo treba. Ampak vem, da bo v drugo drugače, ker bo tudi ona v meni iskala rešitev, da jo bom malo razbremenil.«
E-novice · Estrada
