Takšno je življenje: Žiga Saksida po upokojitvi uživa v hiši ob Krki
Po dolgoletni igralski karieri Žiga Saksida uživa v zasluženem pokoju. Priznava, da si danes lahko privošči nekaj, za kar prej skoraj ni imel časa.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Žiga Saksida živi precej bolj umirjeno kot njegov televizijski lik iz Velike vasi. Gledališko in filmsko ustvarjanje je še vedno del njegovega življenja, vendar danes vloge izbira precej bolj sproščeno. Po letih, preživetih na odru in pred kamero, si lahko končno vzame čas tudi zase.
Lani se je upokojil, za seboj pa ima dolgo in bogato igralsko kariero. Vrsto let je nastopal na gledaliških odrih, deloval tudi kot samostojni umetnik, zadnji dve leti pred upokojitvijo pa je bil zaposlen v SNG Nova Gorica. V tem času se je preizkusil v številnih vlogah, na katere je še danes ponosen. »Vlog je bilo toliko, da bi jih na hitro gotovo težko preštel, a na prav vsako sem ponosen. Ljudje me včasih vprašajo, ali težko igram negativne, ker sam v resnici nisem takšen. Prav nič mi ni težko. Na odru ali pred kamero se prelevim v lik in ga odigram popolnoma predano,« pravi.
Upokojitev mu je prinesla predvsem več svobode. »Zdaj, ko sem v pokoju, je vse lažje. Ni mi treba več igrati zaradi preživetja. Kljub temu še sprejmem kakšno vlogo ali odigram kakšno ponovitev predstave. Zdaj je resnično prišel trenutek, ko lahko izbiram. Ni mi težko odigrati skoraj nobene vloge, le v kakšni limonadi, ki poneumlja ljudi, pa res ne bi nastopal.«
S filmsko ženo se dobro razume
Na svojo kariero gleda z zadovoljstvom, saj mu je prinesla številne lepe trenutke in dragocene izkušnje. Čeprav danes igra manj, mu občasne vrnitve med igralske kolege še vedno veliko pomenijo. Ena takšnih priložnosti je prav serija Takšno je življenje, v kateri igra župana Franca. Njegov televizijski lik je miren, redkobeseden in premišljen, medtem ko njegova žena Irena, ki jo igra Vesna Slapar, deluje precej bolj odločno in rada prevzame pobudo.
»Franc je redkobeseden, Irena pa ves čas govori in deluje kot šefica. Toda tudi Franc uporablja svojo glavo in se marsikdaj na tiho odloči po svoje, le da tega ne pokaže,« pojasnjuje Žiga. Z Vesno sta se odlično ujela, dobro pa se razume tudi z Vesno Ponorac, ki v seriji igra njegovo hčer. »Z Vesno Slapar se odlično razumeva, morda tudi zato, ker sva oba Gorenjca. Ujela sva se pred kamero, druživa pa se tudi med odmori, ko se veliko smejiva. Tudi z mlajšo Vesno se zelo dobro razumeva. Sam sem oče treh otrok in morda me zato spominja nanje,« pripoveduje.
Čeprav je Gorenjec, mu gorenjsko narečje pri igranju ni povsem samoumevno: »Z 19 leti sem se preselil v Ljubljano in se na Gorenjsko nikoli več nisem vrnil. Zdaj živim na Dolenjskem, zato se pozna, da ne obvladam več tiste prave, tradicionalne gorenjščine. Podobno je kot pri tujih jezikih, če jih nekaj časa ne uporabljaš, jih nekoliko pozabiš. A ko sem bral besedilo oziroma scenarij, sem se po nekaj vaje hitro vrnil v narečje. Je pa Vesna Slapar glede tega precej boljša.«
Ženskam priznava glavno besedo
V seriji ima njegova žena Irena precej odločno vlogo, zato nas je zanimalo, ali tudi v zasebnem življenju podpira emancipacijo žensk in njihovo enakopravnost. »Mislim, da je prav, da imajo ženske glavno besedo, saj moški to potrebujejo. Menim celo, da bi morale biti še nekoliko strožje. Ženske so bolj organizirane in sposobne, tudi večkrat zakomplicirajo, kar je lahko marsikdaj koristno. V življenju sem imel nekaj razmerij in prav vsako je bilo na svoj način posebno. Ženske izjemno spoštujem,« pravi.
Čeprav na malih zaslonih igra župana, ga politična kariera ne zanima, ne privlači in se v njej ne vidi. Danes je njegovo življenje povezano predvsem z Dolenjsko, kjer si je ustvaril miren dom. Hiša na samem, v neposredni bližini reke Krke, mu ponuja vse, kar potrebuje za sproščeno življenje. Reka je še posebno dobrodošla v poletnih mesecih, ko se lahko v njej osveži, okolica pa ga vabi k preživljanju časa na prostem. »Okoli hiše imam nekaj zemlje, tako da dela nikoli ne zmanjka. Če imaš hišo, je vedno treba kaj postoriti, če ne drugega, vsaj pokositi travo,« se nasmehne. »Mi je pa prav všeč, ko si lahko privoščim tudi lenarjenje. Ko sem še delal, je bilo to skoraj nemogoče. Rad vzamem v roke knjigo in berem, še zlasti pozimi, ko je hladno in slabo vreme. Rad pa se odpravim tudi v gozd, na sprehod in raziskovanje čudovite okolice, v kateri živim.«
Žiga uživa v preprostih stvareh, med katerimi ima posebno mesto tudi nabiranje gob. Gozd mu ponuja sprostitev, gibanje in številne dobrote, ki jih z veseljem odnese domov in pripravi na krožniku. Mestnega vrveža na pogreša. V Ljubljano se odpravi le redko, čeprav priznava, da bi si lahko večkrat privoščil obisk gledališča ali kina, saj ima filme zelo rad. »V okolju, kjer živim, me tako ali tako vsi poznajo, zato se s prepoznavnostjo ne obremenjujem. Ko grem v Ljubljano, se izgubim v množici, kar mi zelo ustreza. Ni mi žal, da sem se preselil na podeželje.« Poleg igralstva ga že vrsto let spremlja tudi glasba. Je ustanovitelj glasbene zasedbe Čompe, s katero še vedno občasno nastopa. Tudi glasbeno ustvarjanje mu prinaša veliko zadovoljstva, zato se mu ne namerava povsem odpovedati.
E-novice · Estrada
