Dean Dubokovič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pri Urošu Fakuču je meja med chefom in gostiteljem zato precej zabrisana. Njegova naloga ni samo ustvariti jedi, ampak tudi začutiti gosta. Razumeti, ali želi več pogovora ali več miru, ali potrebuje nekaj časa ali je pripravljen slediti tempu večera. Pravo razkošje namreč ni samo v tem, kaj je na mizi, temveč v občutku, da je vse pripravljeno prav zate.

Ko gost pride k njemu, ne vstopi v anonimno vrhunsko restavracijo. Vstopi v prostor, ki ga je Uroš ustvaril iz bogastva lastnih izkušenj, ambicij in občutka za lepo. In prav zaradi tega DAM deluje osebno in toplo kljub izrazito ambiciozni kulinariki. 

To je verjetno tudi največja razlika med dobrim gostinstvom in gostoljubjem, ki si ga človek zapomni. Pri prvem dobiš vse, kar pričakuješ. Pri drugem pa občutek, da si bil nekje zares sprejet.

V zadnjih letih smo priča izjemnemu spreminjanju kuhinjske kulture. Kako sami gledate na to in kam bo šel ta trend?

Mislim, da se bo vrhunska gastronomija vse bolj vračala k bistvu. Gostje so danes veliko bolj izobraženi. Zanima jih, od kod prihaja sestavina, kdo jo je pridelal, kakšno vino pijejo, kako deluje kuhinja in kakšna je zgodba restavracije. Hkrati se bo spreminjal tudi odnos do luksuza. Luksuz ne bo več nujno pomenil več stvari, več dekoracije in več formalnosti. Vse bolj bo pomenil kakovost, osebni pristop, mir, prostor in čas.

Tudi sam razmišljam v tej smeri. Želim, da gost k meni ne pride samo na večerjo. Želim si, da pride za trenutke, ki ga popeljejo iz vsakdanjega sveta. Morda je to na koncu tudi največji smisel gastronomije. Ne gre samo za hrano. Gre za občutek, ki ga človek odnese s seboj. In če se čez nekaj dni še vedno spomni določene jedi, kozarca vina, pogovora ali jutra ob zajtrku, potem smo naredili nekaj prav.