Gojenje gob doma – s katerimi vrstami je najlažje začeti?
Če imate radi gobe, a vam iskanje po gozdu ni ljubo, imamo dobro novico za vas: lahko jih vzgojite tudi sami, pri vas doma. Bo morda to vaš novi jesenski projekt?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gobe lahko gojimo tudi doma, vendar je njihov način življenja precej drugačen od načina življenja rastlin. Ne potrebujejo vrtne zemlje in sonca, temveč primerno pripravljen substrat, dovolj vlage, ustrezno temperaturo in svež zrak. Najpomembnejše pa je, da izberemo vrsto, ki je primerna za razmere, ki jih lahko zagotovimo.
Za prvi poskus so najprimernejše bukovke in šitake, še posebno če začnemo s kupljenim gojitvenim kompletom. Tudi šampinjone lahko gojimo doma, vendar so nekoliko zahtevnejši, saj potrebujejo posebej pripravljen kompost in pokrivno plast.
PREBERITE TUDI:
Gobe ne rastejo v običajni vrtni zemlji
Del gobe, ki ga poberemo in pojemo, je plodišče oziroma trosnjak. Glavnino organizma pa predstavlja micelij, preplet drobnih hif, ki se razrašča po materialu, iz katerega črpa hranila. Ta material imenujemo gojitveni substrat.
Substrat ni za vse vrste enak. Šampinjoni rastejo v posebnem gobjem kompostu, bukovke najbolje uspevajo na slami, žagovini ali drugem lesnem substratu, šitake pa na hlodih listavcev ali v lesnih blokih. Pri nekaterih substratih zadostuje pasterizacija, druge je treba sterilizirati, pri gojenju na hlodih pa je najpomembneje, da uporabimo svež in zdrav les ter kupljen gobji nastavek.
Zato ni priporočljivo pripraviti splošne mešanice šote, komposta, žagovine in slame ter vanjo naseliti poljubne vrste. Takšna mešanica lahko eni vrsti ustreza, drugi pa ne. Pri gojitvenih kompletih je substrat že pripravljen in preraščen z ustreznim micelijem, zato je možnost uspeha za začetnika precej večja.
Za začetek kupimo micelij oziroma gobji nastavek
Pri gojenju gob se najpogosteje uporablja gobji nastavek oziroma spawn. To je micelij izbrane vrste, razraščen po zrnju, žagovini ali lesenih čepih. Z njim naselimo substrat, po katerem se micelij postopoma razširi. Ko je substrat dovolj preraščen, lahko ob ustreznih razmerah začnejo nastajati plodišča.
Trosi niso enakovredni semenu, ki ga posejemo v zemljo. Iz njih je sicer mogoče vzgojiti micelij, vendar je postopek počasen, občutljiv za okužbe in pogosto nepredvidljiv. Tudi kloniranje gobe zahteva odvzem koščka notranjega tkiva plodišča in delo v čim bolj sterilnih razmerah. To je zanimiv poskus za izkušenega ljubiteljskega gojitelja, ni pa najlažji način za prvi pridelek.
Pri domačem gojenju je zato najbolj smiselno kupiti nastavek ali že pripravljen gojitveni blok. Pomembno je, da upoštevamo navodila za izbrani sev, saj se lahko posamezni sevi iste vrste razlikujejo po temperaturi, pri kateri najbolje preraščajo substrat in tvorijo plodišča.
Šampinjoni potrebujejo kompost in pokrivno plast
Šampinjon (Agaricus bisporus) je ena najbolj znanih gojenih gob, vendar ni nujno tudi najprimernejša za prvi domači poskus. Za uspešno rast potrebuje posebej pripravljen gobji kompost, ki je običajno izdelan iz slame in hlevskega oziroma perutninskega gnoja z dodatki. Navaden vrtni kompost ni ustrezna zamenjava.
Ko micelij preraste kompost, ga prekrijemo s približno dva do štiri centimetre debelo pokrivno plastjo. Ta ni namenjena predvsem prehrani gobe, temveč zadrževanju vlage, opori plodišč in sprožitvi prehoda iz vegetativne rasti v plodenje. Pogosto je pripravljena na osnovi šote in apna. Ne gre torej za novo plast komposta in tudi ni pravilno, da bi jo opisovali kot sterilni kompost.
V fazi preraščanja komposta potrebuje šampinjon temperaturo približno 24 do 25 stopinj Celzija v substratu, vendar se lahko optimalne vrednosti razlikujejo glede na sev. Ko je kompost preraščen in je dodana pokrivna plast, temperaturo znižamo, zagotovimo več svežega zraka in zmanjšamo koncentracijo ogljikovega dioksida. Za plodenje je pri številnih sevih primerna temperatura približno od 16 do 18 stopinj Celzija.
Šampinjoni ne potrebujejo svetlobe za nastanek plodišč, zato jih lahko gojimo tudi v temnejši kleti. To pa ne pomeni, da je primeren vsak temen prostor. Prostor mora biti čist, dovolj vlažen in ga mora biti mogoče prezračevati. Pokrivna plast ne sme presahniti, hkrati pa ne sme biti razmočena, saj lahko s tem povzročimo težave z okužbami in razvojem plodišč.
Šampinjone obiramo, ko dosežejo želeno velikost, pri mladih primerkih pa je klobuk še zaprt in kožica pod njim nepoškodovana. Po prvem obiranju ne dodajamo novega komposta. Pokrivno plast vzdržujemo vlažno in počakamo na naslednji pridelek oziroma nov pridelovalni val. Iz istega substrata lahko dobimo več valov, vendar pridelek z vsakim naslednjim običajno slabi.
Bukovke so najlažji začetek
Bukovka oziroma ostrigar (Pleurotus ostreatus) je ena najprimernejših gob za začetnike. Šitake niso drugo ime za bukovke, temveč povsem druga vrsta. Bukovke lahko gojimo na slami, žagovini, lesnih peletih in drugih lesnih substratih, na voljo pa so tudi že pripravljeni bloki, ki jih doma samo odpremo in jim zagotovimo primerne razmere.
Na vrtu jih lahko gojimo na hlodih oziroma odmrlem lesu listavcev, postavljenem v senčno in zračno lego. Ne naseljujemo jih v živo drevo. Če nimamo vrta, je gojenje na pripravljenem bloku mogoče tudi v kleti, garaži, na balkonu ali v drugem zaščitenem prostoru, kjer lahko vzdržujemo dovolj visoko zračno vlago.
Med preraščanjem substrata svetloba ni pomembna. Ko želimo spodbuditi nastanek plodišč, bukovke potrebujejo nekaj posredne svetlobe, dovolj svežega zraka in visoko zračno vlago. Neposredno sonce jih izsušuje in segreva substrat, zato zanje ni primerno. Pri številnih sevih je za plodenje primerna temperatura približno od 15 do 20 stopinj Celzija, vendar moramo upoštevati navodila za konkretni gojitveni blok ali nastavek.
Substrat oziroma zrak okoli njega vzdržujemo vlažen s pršenjem ali vlažilnikom. Ni pa treba uporabljati sterilne vode. Pomembneje je, da je voda čista in da substrata ne premočimo. Prav tako ni dobro nenehno močiti klobukov, saj s tem povečamo možnost poškodb in bolezni. Če bukovke razvijejo zelo dolga stebla in majhne klobuke, je pogosto vzrok premalo svežega zraka oziroma preveč ogljikovega dioksida.
Bukovke obiramo, ko so klobuki še čvrsti, robovi pa niso povsem sploščeni. Cel šop lahko previdno odrežemo pri osnovi ali ga nežno odvijemo. Po prvem obiranju substrat običajno potrebuje nekaj počitka in včasih ponovno namakanje, nato pa lahko požene še dva do štiri pridelovalne vale, odvisno od seva in razmer.
Šitake uspevajo na lesu
Šitake (Lentinula edodes) so za domače gojenje primerne na pripravljenih lesnih blokih, še bolj tradicionalno pa jih gojimo na hlodih listavcev.
Za gojenje na hlodih uporabimo sveže posekane, zdrave hlode ustreznih listavcev. Vanje izvrtamo luknje, jih napolnimo z nastavkom v obliki lesenih čepov ali žagovine in odprtine zatesnimo z voskom. Hlode postavimo v senčno, zračno lego, kjer se ne izsušijo, vendar tudi ne ležijo neposredno na tleh.
Preraščanje hloda je počasno. Do prvih gob lahko mine približno šest do osemnajst mesecev, odvisno od vrste lesa, seva, debeline hloda, vlage in temperature. Ko je hlod dovolj preraščen, lahko plodenje sprožijo naravna nihanja temperature in vlage, pri nekaterih sevih pa tudi namakanje v vodi. Po vsakem valu šitake potrebujejo obdobje mirovanja, da obnovijo zaloge za naslednje plodenje.
Za prvi poskus so zato primernejši že pripravljeni bloki, pri katerih je micelij že razraščen. Tudi pri njih moramo zagotoviti senco oziroma posredno svetlobo, dovolj vlage, svež zrak in temperaturo, ki jo priporoča proizvajalec.
Kako začeti?
Za prvi poskus izberimo pripravljen komplet bukovk. Postavimo ga v prostor s posredno svetlobo, dovolj svežega zraka in visoko zračno vlago ter dosledno sledimo navodilom proizvajalca. Ko razumemo, kako se substrat odziva na vlago, temperaturo in prezračevanje, lahko poskusimo še s šitakami na lesnem bloku ali hlodu. Šampinjoni so zanimivi za tiste, ki jih veseli natančnejše uravnavanje razmer in delo s kompostom.
Gojenje gob je lahko zelo zanimiv del vrtnarjenja, vendar uspeh ni odvisen samo od zalivanja. Najprej moramo izbrati pravo vrsto, nato pa ji zagotoviti substrat in razmere, ki jih v naravi potrebuje za nastanek plodišč.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.