Kdaj porežemo šparglje? Nikar prehitro, da ne ogrozite pridelka
So šparglji videti neurejeni in bi jih najraje že porezali? Preverite, zakaj prezgodnja rez ni dobra izbira in kdaj je pravi čas zanjo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Šparglji so že zdavnaj nehali poganjati sočne mlade poganjke, zaradi katerih jih spomladi tako cenimo. Do konca poletja se spremenijo v visoke, razvejane rastline z nežnim, skoraj pernatim zelenjem, zato marsikoga zamika, da bi jih porezal in gredo nekoliko uredil. A prav to bi bila konec avgusta ena največjih napak. Šparglji namreč v tem času opravljajo pomembno delo, od katerega bo odvisen pridelek naslednje pomladi.
Špargelj je trajnica, ki lahko na istem mestu uspeva petnajst let in več. Spomladi obiramo njegove mlade poganjke, po koncu obiranja pa moramo preostalim poganjkom dovoliti, da se razvijejo v visoke zelene rastline. Njihova naloga je, da s fotosintezo ustvarjajo zaloge, ki jih rastlina shranjuje v podzemni kroni in mesnatih koreninah. Več zdravega zelenega dela bo ohranila do naravnega konca vegetacije, bolje se bo pripravila na zimo in novo rast.
PREBERITE TUDI:
Zelenih špargljev še ne režemo
Čeprav so šparglji konec avgusta morda že nekoliko neurejeni, jih ne porežemo, dokler je nadzemni del pretežno zelen. S prezgodnjim odstranjevanjem bi prekinili nastajanje in shranjevanje zalog ter rastlino po nepotrebnem oslabili. Posledice se lahko pokažejo naslednjo pomlad v obliki manjšega števila poganjkov ali njihove slabše debeline.
Tudi posameznega stebla, ki je začelo rumeneti, ni treba odstraniti samo zato, ker ni več lepo. Odrežemo lahko le polomljene, povsem posušene ali očitno močno poškodovane dele. Z odstranjevanjem celotnega nadzemnega dela počakamo do pozne jeseni, ko rastline naravno porumenijo oziroma porjavijo.
Visoki poganjki se lahko ob močnem vetru ali nalivih poležejo in zlomijo. Če se nasad razrašča čez pot ali ogroža sosednje rastline, ga ne krajšamo, ampak ga podpremo. Ob robove vrste zapičimo količke in mednje napnemo vrvico, ki bo poganjke zadržala pokonci. S tem zavarujemo tudi podzemne krone, saj jih lahko močno nihanje in lomljenje stebel poškodujeta.
Letos posajene rastline potrebujejo posebno pozornost
Največ skrbi konec poletja potrebujejo šparglji, ki smo jih posadili letos. Njihov koreninski sistem še ni dobro razvit, zato veliko težje prenašajo daljša sušna obdobja. V prvi rastni sezoni jih ob pomanjkanju dežja redno zalivamo in skrbimo, da se tla v območju korenin ne izsušijo povsem.
Starejši, dobro ukoreninjeni šparglji so proti suši odpornejši, vendar tudi njih ob dolgotrajnem pomanjkanju padavin zalijemo. Zelen nadzemni del namreč za nemoteno fotosintezo potrebuje vodo, rastline pa pomanjkanja vlage ne pokažejo vedno dovolj hitro in očitno. Bolje kot pogosto površinsko močenje je temeljito zalivanje, pri katerem voda prodre globlje v tla. Na peščenih tleh bo potrebno pogosteje kot na težjih, pomembno pa je, da voda nikjer ne zastaja, saj šparglji potrebujejo dobro odcedno rastišče.
Plevel odstranjujemo previdno
Nasad naj bo tudi po koncu obiranja čim bolj čist, saj pleveli špargljem odvzemajo vodo, hranila in svetlobo. Posebno nevarni so trajni pleveli, ki se lahko med koreninami špargljev močno razrastejo in jih je pozneje težko odstraniti.
Ker imajo šparglji razvejen koreninski sistem, ki ga lahko z globokim okopavanjem poškodujemo, je na domači gredi najvarnejše previdno ročno odstranjevanje plevela. Zemlje tik ob rastlinah ne prekopavamo in je ne obdelujemo globoko. Če je površina zastirana, po potrebi zastirko nekoliko odmaknemo, odstranimo plevel in jo nato ponovno razporedimo, ne da bi z njo zasuli zelena stebla.
Preverimo, ali so se naselile beluševke
Med najpogostejšimi škodljivci špargljev sta lisasta in pikčasta beluševka. Obe sta hrošča, čeprav se njun videz, razvoj in način povzročanja škode nekoliko razlikujejo. Na rastlinah lahko opazimo odrasle hrošče, jajčeca ali ličinke, poškodbe pa se kažejo kot objedeni zeleni deli in oslabljena rast.
Na manjši domači gredi odrasle hrošče in ličinke redno pobiramo z rastlin ter odstranjujemo močno napadene posamezne dele. Pomembno je tudi, da ne pustimo, da se nasad povsem zaraste s plevelom in rastlinskimi ostanki, saj odrasle beluševke prezimujejo v različnih zavetjih v nasadu in njegovi okolici.
Špargljeva muha je drug škodljivec in je ne smemo zamenjevati z beluševkama. Gre za vrsto Plioreocepta poeciloptera, katere ličinke vrtajo rove po steblih. Napadeni poganjki se lahko zvijajo, slabijo in predčasno rumenijo, ličinke pa se zabubijo v spodnjih delih stebel oziroma tik ob površini tal. Prav zato je poznejše odstranjevanje odmrlih nadzemnih delov pomemben preventivni ukrep, vendar zelenih rastlin zaradi strahu pred škodljivci ne režemo prezgodaj.
Kdaj je čas za jesensko rez?
Z rezjo počakamo, da nadzemni del popolnoma porumeni ali porjavi. To se glede na lego, vreme in potek jeseni lahko zgodi šele pozno jeseni. Dokler je na rastlini še veliko zelenega tkiva, še vedno poteka fotosinteza in prenos zalog v podzemne dele.
Ko je nadzemni del odmrl, stebla odrežemo nizko pri tleh, ne da bi pri tem zarezali v krono. Porezanega materiala ne puščamo na gredi, saj lahko v njem prezimujejo škodljivci in povzročitelji bolezni. Zdrave ostanke lahko kompostiramo ločeno od nasada, vidno napadene ali obolele dele pa odstranimo tako, da se z njimi škodljivci in bolezni ne bodo vračali na vrt.
Jesensko čiščenje je še posebno pomembno, če smo med sezono opazili veliko beluševk, poškodovana stebla, nenavadno rumenenje ali znake bolezni. Kljub temu ni treba prehitevati. Pravi trenutek določa stanje rastline, ne datum na koledarju.
Po čiščenju lahko tla zastremo z dobro preperelim kompostom ali drugo primerno organsko snovjo. Zastirka pomaga ohranjati vlago, omejuje vznik enoletnih plevelov in v tla postopoma dodaja organsko snov. Če uporabimo debelejšo plast slame ali listja kot zimsko zaščito mladih rastlin na hladni legi, jo moramo zgodaj spomladi pravočasno odmakniti. Hladna in mokra zastirka bi sicer lahko upočasnila segrevanje tal in izraščanje novih poganjkov.
Dodatno gnojenje konec avgusta praviloma ni potrebno. Če šparglji rastejo slabo ali sumimo na pomanjkanje hranil, je najzanesljivejša podlaga za ukrepanje analiza tal. Dodajanje gnojil na pamet, zlasti pozno v rastni dobi, ni dobra rešitev, saj vzrok šibke rasti ni nujno pomanjkanje hranil.
Kar naredimo zdaj, bomo želi spomladi
Konec avgusta torej pri špargljih ni čas za veliko pospravljanje, temveč za ohranjanje čim bolj zdravega zelenega dela. Rastline po potrebi zalivamo, previdno odstranjujemo plevel, podpremo polegle poganjke in spremljamo morebiten pojav škodljivcev. Z rezjo počakamo, da nadzemni del naravno odmre.
Če špargljem dovolimo, da vegetacijo končajo ob svojem času, jim omogočimo, da v koreninah zberejo dovolj zalog. Prav te bodo naslednjo pomlad poganjale nove mlade poganjke, zato se potrpežljivost ob koncu poletja neposredno pozna pri prihodnjem pridelku.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
