V srednji šoli je delala kot manekenka, da je z denarjem pomagala revnim staršem. Pri šestnajstih se je odselila v Hongkong, da bi postala igralka. Najprej je igrala v mehkih pornografskih filmih, s filmom Viva Erotica (1996), ki govori o erotični filmski industriji v Hongkongu, pa si je na hongkonškem filmskem festivalu prislužila nagrado za najboljšo stransko igralko in najboljšo novinko ter končno začela dobivati resnejše vloge.

Mednarodno poznanost ji je prinesla vloga ob Jasonu Stathamu v akciji Prenašalec (2002) – ona je bila skrivnostni paket, ki ga je moral dostaviti. Na njenem spisku je zdaj že več kot osemdeset filmov, med najbolj znanimi so Trikrat, Oko 2, Gozd smrti, New York, ljubezen moja, Millennium Mambo, If You Are the One 1, 2, A Beautiful Life, Potovanje na Zahod, The Second Woman, Gone with the Bullets … Njen najnovejši projekt: kitajska verzija filma Moj bivši se poroči.

Ljubezenska zgodba

Svoje igralske sposobnosti Shu v naših kinematografih prikazuje v zgodovinskem epu borilnih veščin Morilka, za katerega je Hou Hsiao-hsien letos v Cannesu prejel nagrado za najboljšega režiserja. Shu igra Nie Yinniang, generalovo hčer, ki jo pošljejo od doma in izurijo za morilko, ki se loteva pokvarjenih lokalnih glavarjev. Nekega dne dobi nalogo, da se vrne v domači kraj in likvidira tiranskega poveljnika Tiana (Chang Chen), svojega nekdanjega zaročenca. Glavna junakinja je vzeta iz novel Peija Xinga iz 9. stoletja, v času kitajske dinastije Tang, v katerem se film tudi dogaja. »To je ljubezenska zgodba brez ljubezni,« pravi režiser. »V ljubezni so vedno prepreke, če bi bila lahka, potem ne bi imeli ne literature, ne gledališča, ne kina.«

Jokajoča mama

Shu pravi, da prihaja iz tipične tajvanske družine, ki ne izraža čustev, zato se kot dekle ni prav dobro razumela s starši. »Bili so neizobraženi in so nas otroke pogosto učili s pretepanjem. Počasi sem tako prenehala komunicirati z njimi, ker sem se jih bala. Tudi zato sem pri šestnajstih odšla od doma.«Čeprav še mladoletna, se je oblačila v visoke pete, mini krila in ozke bluze ter se izdatno ličila, zato ni trajalo dolgo, da so ji ponudili delo, slečeno, seveda (najprej je pozirala za moške časopise, potem pa snemala mehke erotične filme). »Bila sem naivna,« opravičuje svoje nekdanje početje. »Agentka me je prepričala, da je to neke vrste umetnost. Pa sem si rekla, zakaj pa ne, to bo nekoč spomin na mojo mladost.« In s takšnim odnosom je počasi prišla do resnejših filmov, si prislužila nekaj nagrad in postala ena najbolj priznanih azijskih igralk. »Ko sem dobila prvo resno nagrado (leta 2005 zlatega konja, tajvanskega oskarja, za najboljšo igralko za film Trikrat, op. p.), sem občutila veliko olajšanje,« prizna, predvsem zaradi mame, ki je strašansko jokala, ko je izvedela, da je njena hči porno igralka. Shu danes prizna, da svojo nekdanjo kariero obžaluje.

Modrice

Z Morilko Shu prestopa na novo igralsko stopnjo, saj pravi, da česa tako zahtevnega doslej še ni igrala. Za film se je morala naučiti borilnih veščin in pridobiti dobro fizično kondicijo, da je lahko posnela vse čudovito koreografirane, a strašansko zahtevne prizore bojevanja. Režiser, ki je v vlogi morilke takoj videl prav Shu, s katero je posnel že Millennium Mambo in Trikrat, prizna: »Igralke so med snemanjem dobile številne modrice in ureznine.« Film je bil tako zahteven, da je bila Shu v nekem trenutku prepričana, da se bo psihično in fizično zlomila. Film ima tudi zelo malo dialogov, zato je morala igralka večinoma igrati iz sebe in s svojim telesom. A trpljenje je poplačano, saj so kritiki Morilko poimenovali »najverjetneje vizualno najlepši film leta«, Shu pa »čudovito morilko«, in Tajvan je film poslal tudi v boj za tujejezičnega oskarja.