Diana Dors: britanska Marilyn Monroe, ki je skrivala ...
Britanci so jo oboževali kot svojo Marilyn Monroe, sama pa je hrepenela po tem, da bi jo filmski svet končno jemal resno.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Diana Dors je bila najbolj razvpita blondinka povojne Britanije, ženska, katere resnično življenje je bilo neprimerljivo bolj dramatično od njenih filmskih vlog. Za seboj je pustila tri burne zakone, grenke prevare, osebni stečaj, ločitev od otrok in nazadnje dvojno tragedijo. Ob vsem tem je svetu zapustila skrivnost, povezano z zelo veliko količino denarja, ki je do danes ni razvozlal nihče.
Lepotica v drznem bikiniju iz krzna
Leta 1955 je med beneškim filmskim festivalom mimo Trga svetega Marka zdrsela gondola. V njej je samozavestno sedela triindvajsetletna platinasta blondinka, oblečena zgolj v bikini iz krzna. Fotografi so skoraj ponoreli, posnetki so v nekaj urah obkrožili svet in Diana Dors je čez noč postala točno to, kar je njen mož iz nje želel narediti: britanski odgovor na hollywoodski seksapil. Britanski odgovor na Marilyn Monroe.
Milijoni, ki so še zmeraj skriti …
Skoraj tri desetletja pozneje je njen najstarejši sin nemo obračal list papirja, popisan z nesmiselnimi nizi črk. Mati mu ga je zaupala leto in pol pred smrtjo ter mu prišepnila, da gre za šifro, ki vodi do dveh milijonov funtov na skrivnih bančnih računih. Ključ do bogastva naj bi poznal njen tretji mož. Toda ko je ta le pet mesecev za njo tragično umrl, se je za denarjem izgubila vsaka sled … In to bogastvo naj bi še vedno čakalo, da ga kdo najde.
Med tema dvema prizoroma se razteza življenje, polno osupljivih ekstremov: neverjetna slava pri dvajsetih, mož, ki jo je brezčutno izkoriščal, propadel skok v Hollywood in viharna ljubezen, ki se je končala s tragedijo. Diana Dors je bila namreč veliko več kot le seks bomba. Bila je izjemno duhovita, neuničljiva in presenetljivo nadarjena igralka, ki je vse življenje drago plačevala za podobo, ki so ji jo vsilili drugi.
Iz provincialnega mesta v »šolo šarma«
Diana Mary Fluck se je rodila 23. oktobra 1931 v Swindonu. Že njeno spočetje je dišalo po škandalu – po trditvah biografov naj bi imela njena mati afero in nikoli ni zares vedela, kdo je dekličin oče. Provincialno okolje je bilo za Diano hitro pretesno. Že kot devetletnica je v šolski spis samozavestno zapisala, da bo postala filmska zvezda. Med vojno jo je s čolnom po domačem posestvu vozil fant iz ugledne družine Desmond Morris, ki je desetletja pozneje zaslovel kot zoolog in avtor kultne knjige Goli opičnjak (The Naked Ape). Že zelo mlada se je znašla v objemu postavnih mladeničev … in to ji je spremenilo pogled na življenje. Upala si je več kot vrstnice.
Dozorela je presenetljivo hitro. Pri rosnih 13 letih se je na lepotnem tekmovanju izdala za sedemnajstletnico in osvojila odlično tretje mesto. Leto pozneje si je z lažno starostjo priborila mesto na londonski igralski akademiji Lamda. Ob prvi pogodbi je spremenila ime in po materinem nasvetu prevzela babičin dekliški priimek Dors. Kot se je pozneje pošalila: »Bali so se, kaj bi se zgodilo, če bi moj pravi priimek Fluck na neonskem napisu izgubil eno črko.« Angleži so aluzijo na sočno kletvico takoj razumeli.
Pri petnajstih je podpisala pogodbo s studiem Rank in vstopila v njihovo »šolo šarma«, kovačnico mladih zvezd. Kljub vlogi v klasiki Oliver Twist (1948) so jo vztrajno tlačili v kalup nagajivih nečakinj in pokvarjenih najstnic. Za bleščečo fasado pa se je skrivala temna resničnost – malo po osemnajstem rojstnem dnevu je morala prestati nezakonit splav.
Mož, ki je tržil blondinko
Maja 1951 je spoznala Dennisa Hamiltona, čednega mladeniča brez predsodkov. Poročila sta se po zgolj petih tednih, ko je imela 19 let. Hamilton je hitro prevzel vlogo njenega moža, menedžerja in skrbnika stikov z javnostjo. Ugotovil je, da senzacija prodaja neprimerno bolje kot talent, zato jo je javnosti serviral izključno kot seks simbol. Ustvaril je mit, da je najmlajša britanska lastnica rolls-roycea (avto je bil v resnici najet). »Služilo je svojemu namenu in bilo je zabavno,« je pozneje priznala Diana. Zabava pa je imela visoko ceno. Hamilton je bil nasilen prevarant. Biografi celo trdijo, da jo je občasno »posojal« vplivnim producentom. Medtem ko se je denar izgubljal v razkošnem življenju, pa Hamilton ni plačeval davkov … To pa je pozneje udarilo prav njo, Diano.
Od seks simbola do celice smrti
Sredi petdesetih je bila na vrhuncu. Bila je edina ženska med deseterico največjih domačih zvezd britanskih kinematografov. Zablestela je v filmu Fantič za dva groša (A Kid for Two Farthings, 1955), šok pa je sledil z dramo Vdaja v noč (Yield to the Night, 1956). Tam je upodobila Mary Hilton, žensko, ki v celici smrti čaka na obešenje. Popolnoma brez šminke in glamurja je pokazala globino, ki je osupnila svet. New York Times je kritiko pospremil z besedami, da bo morala gospodična Dors priti zelo daleč, če bo želela ta dosežek preseči. To je bil edini film v karieri, na katerega je bila resnično ponosna.
Hollywoodski polom in gora dolgov
Sledil naj bi logičen zmagoslaven pohod v Hollywood, a vse se je sprevrglo v nočno moro. Že na prvi elitni zabavi sta z možem končala v bazenu, premočeni Hamilton pa je brutalno pretepel fotografa, ki je bil kriv, da sta nerodno padla v vodo. Rumeni mediji so jo takoj vzeli na piko. Tudi njeno zasebno življenje, ki je bilo dejansko vsem na očeh, ni pripomoglo k temu, da bi novinarji spremenili mnenje o njej. Na snemanju filma Grešna žena (The Unholy Wife, 1957) se je zapletla z Rodom Steigerjem, Hamilton pa jo je medtem vsem na očeh varal v Londonu. Sledila je ločitev in propad njenih ameriških filmov.
Dolgovi so jo skoraj pokopali
Ob vrnitvi je ugotovila, da je njeno podjetje v globokih dolgovih. Hamilton jo je s pištolo prisilil, da mu je prepisala premoženje. Da bi preživela, je začela tabloidom prodajati sočne zgodbe o hollywoodskih zabavah, polnih alkohola in zvezdnikov, kar je spet sprožilo val zgražanja. Z novim možem, komikom Dickiejem Dawsonom, je dobila dva sinova, a tudi ta zakon je razpadel. Diana se je sredi šestdesetih vrnila v Anglijo v osebni stečaj – bila je dolžna 53.000 funtov (večinoma davkariji), njeno premoženje pa je bilo menda vredno zgolj 200 borih funtov. Sinova sta ostala pri očetu v Kaliforniji … Preprosto ju ni mogla preživljati.
Viharna ljubezen do tragičnega konca
Na samem dnu je spoznala devet let mlajšega igralca Alana Laka in se z njim leta 1968 poročila. Rodil se jima je sin Jason. Lake je po nekem pretepu pristal v zaporu, po hudem padcu s konja pa se je vdal alkoholu, ki je v njem prebudil neukrotljivo pošast. Kljub vsemu ga Diana ni zapustila. Bila sta resnično zaljubljena. Obenem je poklicno doživela drugo pomlad. Kritiki so hvalili njene gledališke in televizijske vloge (humoristična serija Queeniejev grad/Queenie's Castle), zablestela je v grozljivki Krvavo gledališče (Theatre of Blood, 1973) z Vincentom Priceom, v drami Na globokem koncu (Deep End, 1970) in postala ikona tudi za rockerje – The Beatles so jo uvrstili na naslovnico kultnega albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band.
Leta 1982 je udarila bolezen – rak na jajčnikih. Čeprav se je borila in na televiziji celo javno hujšala v posebni rubriki, je 4. maja 1984 umrla, stara 52 let. Neutolažljivi Alan Lake ni prenesel izgube. Zažgal je vsa njena oblačila in si natanko 16 let po njunem prvem srečanju vzel življenje.
Ostala je le skrivnostna šifra, za katero so leta 2003 forenziki ugotovili, da gre za Vigenèrjevo šifro (ključ je bil njeno rojstno ime: DMARYFLUCK). Šifro je zapustila sinovom, a domnevno bogastvo ni nikoli prišlo na dan. Je sploh obstajalo? Ta del njene zgodbe ostaja zavit v tančico skrivnosti … Zgodovina filma ji je prepozno priznala tisto, kar si je najbolj želela: britanski inštitut in Martin Scorsese sta pred kratkim potrdila njeno igralsko genialnost. Največja ironija njenega življenja ostaja – ženska, ki so jo prodajali skozi škandale in obline, se je v filmsko večnost vpisala z vlogo, v kateri na sebi ni imela niti kančka šminke.
E-novice · Estrada