Se spomnite, kako smo danes »petintridesetplus« letniki nekoč dežurali pred TV-zasloni, čakajoč večerno risanko ali nedeljski Živ Žav, kjer so nas z ekranov pogosto zabavali risani junaki izpod peres evropskih avtorjev? Rdeča nit je bila podobna: nenasilne zgodbe, junaki, ki po pravilu niso govorili, in vizualno preprosta scenografija. Kateri je bil vaš najljubši?

GUSTAV
Plešastega antijunaka smo običajno gledali pred dnevnikom, a Gustav je bil bolj namenjen odraslim kot otrokom. Risanka, nastala pod okriljem madžarske ekipe (Attila Dargay, Jozsef Nepp in Marcella Jankovicsa), je bila odraz socialnega realizma, kovinske barve urbanega okolja so mu dajale otožne odtenke, Gustav pa bi lahko bil kdorkoli izmed nas: enkrat je bil samec, drugič družinski oče, nato lovec, taksist, uradnik in še kaj. Prvi sklop med letoma 1964 in 1968 je vključeval 68 epizod, drugi (1975–1977) dodatnih 52. Ker Gustav ni govoril, temveč mrmral, so ga »izvozili« celo v Novo Zelandijo, kultni junak pa je postal predvsem v Vzhodni Evropi.

Nostalgijo na ostale risane junake prebudite z novo številko revije Vklop!